Korona kriza razpolovila število nedeljnikov ter drastično zmanjšala število krstov in cerkvenih porok

Foto: depositphotos.com

Če so negativni trendi v cerkveni statistiki minulih let koga skrbeli, se ob zadnjih podatkih iz Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji najbrž drži za glavo. Korona kriza je namreč obstoječe trende presekala ter številke potisnila še bolj drastično navzdol.

Število nedeljskih obiskovalcev svetih maš, ki je v letu 2019 prvič padlo pod 200 tisoč, se je v prvem letu korone praktično prepolovilo, cerkvenih porok je bilo samo 1.664 oziroma 40 % manj kot pred dvajsetimi leti, v letu 2020 je bilo krščenih zgolj še 38 % v Sloveniji rojenih otrok. 

Verski obredi na daljavo, nato vendarle odprte cerkve pod strogimi PCT pogoji, nevarnost, ki jo predstavlja okužba za starejše ljudi … vse to je v letu 2020 bistveno vplivalo na izvajanje verske prakse v Sloveniji, priča pred dnevi objavljeno Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji. Če je trend upadanja v večini spremljajočih statistih zadnja leta očiten, pa je tokrat toliko bolj očiten presečni korak navzdol, še posebej pri svetih zakramentih.

Konstanta enakomernega padanja sicer ostaja pri tistih statistikah, ki niso neposredno vezane na koronavirusno situacijo. Denimo:

Po podatkih slovenskih škofij je v Sloveniji 1.507.477 katoličanov, kar predstavlja 71,48-odstotni delež. Ta je v zadnjih desetih letih padel za 6 odstotnih točk.

V istem obdobju se je število škofijskih duhovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 17,55 %, število redovnih pa za 7,5 %. Število duhovnikov v Sloveniji je tako zdrsnilo pod 1.000.

Novomašnikov je bilo v letih 2019 in 2020 samo po 6, kar je najmanj v zadnjih 77 letih, kot so v pregledu na voljo podatki.

V stalnem upadu je tudi število redovnic. Še leta 2010 jih je bilo 561, deset let kasneje jih je 433.

Drastičen padec krstov, birm, porok …

Število rojstev v Sloveniji zadnja leta pada – v letu 2020 jih je denimo bilo samo še 18.767 oziroma skoraj 3.500 manj kot leta 2010. Obenem 13 % k tem rojstvom prispevajo priseljenke brez slovenskega državljanstva.

Vse to ima za posledico tudi padanje števila krstov. Med letoma 2010 in 2019 je to padlo iz 14.184 na 10.455, v letu 2020 pa je bilo krščenih zgolj 7.332 otrok. Odstotek krščenih otrok glede na število rojstev v Sloveniji je tako padel z 61,6 % leta 2010 na 52 % v letu 2019, v letu 2020 pa je padel na zgodovinsko nizki, zgolj 30-odstotni delež.

Takole padec razlagajo v tajništvu Slovenske škofovske konference, kjer so pripravili letno poročilo: “Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z
demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski
slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve
mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok.”

Dodajajo, da ne morejo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi Sloveniji zmanjšuje vlogo in pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi. Kot so še zapisali, je ta vprašanja naglasila tudi škofovska sinoda o poklicanosti mladih.

Podobno je tudi pri podeljenih prvih svetih obhajilih in birmah. Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2010-2020 znižalo skoraj za četrtino – z 11.012 na 8.315, leta 2020 pa je bilo pri obhajilu 11,4 % manj otrok kot leto pred tem, ko še ni razsajala epidemija.

Tudi število birm je v obdobju 2010-2020 prešlo z 11.875 na zgolj še 8.013 (- 32,5 %). A cerkveni statistiki pišejo, da epidemija na podeljevanje zakramenta svete birme ni bistveno vplivala, saj so priprave nanj običajno dvoletne, zato so župnije organizirale svete maše v tistem času, ko je bilo možno obhajati zakrament ob upoštevanju vladnih navodil in priporočil NIJZ.

Posebej porazna je statistika cerkvenih porok. Resda je tudi število vseh porok v državi leta 2020 vidno padlo – s 6.672 na 5.214. A od slednjih je bilo cerkvenih le 1.664 oziroma 32 odstotkov, kar je zgodovinsko najnižja številka za Slovenijo. Še pred desetletjem je bila pri nas cerkvenih polovica vseh porok.

Navzgor pa cerkveni pogrebi

Zapisati, da naslednja statistika vendarle ni tako črna, bi bilo sicer za odtenek preveč cinično.

Ampak. V primerjavi z letom 2019 so cerkveni statistiki zabeležili 10-odstotno
povečanje števila cerkvenih pogrebov, kar po njihovo še dodatno potrjuje državno statistiko o skoraj 17-odstotnem povečanju smrtnosti v letu 2020.

To leto so tako duhovniki opravili 16.130 cerkvenih pogrebov, kar je približno 2.000 več kot leta 2010. Delež žarnih pogrebov presega 82 %, kar našo državo uvršča med prve na svetu.

Število vključenih v katoliški vzgojno-izobraževalni sistem stabilno

Brez cinizma pa je nekoliko bolje, kar se tiče vključenosti otrok in mladine v katoliške vrtce, osnovne in srednje šole ter katoliške visokošolske zavode.

Skupno število vključenih je bilo denimo leta 2010 krepko pod 4.000, leta 2017 je bila prvič ta meja presežena in tako je bilo tudi v 2020, ko je katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove obiskovalo skupaj 4.094 študentov.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020

Povečan vpis zadnja leta beleži tudi Fakulteta za poslovne vede na Katoliškem inštitutu. Če se je leta 2010 nanjo vpisalo 12 študentov, je ta številka v šolskem letu 2020/21 dosegla rekordnih 72 študentov. Lani je program te zasebne fakultete vpisalo 50 študentov.

Epidemija pa je močno prizadela dejavnost, ki je ena redkih v trendu rasti – namreč udeležbo na oratorijih. Če je ta številka leta 2019 dosegla 24.812 vključenih otrok in 7.383 vključenih animatorjev, kar je velik porast od leta 2014, pa je zaradi korona omejitev v letu 2020 strmoglavila na 7.932 vključenih otrok in 3.210 vključenih animatorjev.

Znotraj Katoliške cerkve deluje tudi veliko prostovoljcev pri karitativni dejavnosti. Leta 2019 je bilo teh čez 7.000, v letu 2020 pa je številka padla za slabih 1.000. Večino prostovoljcev je članov župnijske Karitas.

Financiranje

V poglavju o financiranju in plačevanju davkov Katoliške cerkve izvemo, da so njen glavni vir prihodkov prostovoljni darovi vernikov, brez podatka, koliko približno le-ti letno darujejo v te namene.

Poudarjajo tudi, da država verske dejavnosti Katoliške cerkve ne financira, ampak samo sofinancira tiste dejavnosti, ki so družbeno in splošno koristne (vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine, karitativna dejavnost, socialna pomoč, arhivi, šolstvo itd.). Namensko državno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost sicer prejema 749 duhovnikov, in sicer okoli 164 € mesečno.

Pomemben vir prihodkov so zadnja leta donacije od 0.5, oziroma po novem 1 % dohodnine. Od 8.677 davkoplačevalcev so sestavni deli Katoliške cerkve v letu 2020 prejeli 112.174 € donacij oziroma skoraj pol manj kot leto poprej. Izven tega je 16.830 upravičencev namenilo dobrih 280 tisočakov Slovenski Karitas.

Kot običajno v letnem pregledu manjkajo prihodki Katoliške cerkve od gospodarske dejavnosti njenih podjetij. Največje od teh je Metropolitana d.o.o. ki v imenu Ljubljanske nadškofije upravlja s cerkvenimi gozdovi. Ta je od 2017 do 2020 po uradnih bilancah ustvarila 21,8 milijonov evrov čistega dobička. Za kakšne namene je bil uporabljen le-ta (če sploh), vernikom v letnih poročilih Katoliške cerkve ni dano izvedeti.

Lahko jih je bilo izgubiti, težko jih bo vrniti
Trend cerkvene statistike je že vrsto let padajoč brez obetov po stagnaciji, kaj šele rasti. Ko je marsikdo najbrž že mislil, da slabše ne more biti, pa je udarila še pandemija ter številke še dodatno oklestila.

A ko bi šlo le za številke – za njimi so ljudje, duše, ki, očitno vse manj, iščejo zveličanje skozi institucijo Katoliške cerkve. Morda se kdo tolaži, da je posredi pač epidemija s svojimi omejitvami ter da ko bo te enkrat konec, se bodo zadeve že nekako uredile.

A to bi pomenilo zgolj naivno, lažno upanje. Ljudi bo po tej epidemiji v cerkvene klopi težje vrniti kot kadarkoli. Odpadli so namreč večinoma tisti, ki so obiskovanje cerkva imeli za navado, običaj, nekakšno folkloro. In dve leti posta od tega je dovolj, da so se navlekli drugačnih navad.

Cerkev sedaj ljudi ne bo mogla več prepričati s preživetimi metodami in zanašanjem na navade in kulturne običaje. Morala jih bo prepričati z vsebino; predvsem pa, da ljudem ponuja nekaj, kar jim pestre alternative sodobnega sveta ne morejo dati – odrešenje po Jezusu Kristusu, edinem Božjem sinu.

Kako to doseči, pa je vprašanje za milijon duš, s katerim se že nekaj časa ukvarjamo tudi na Domovini. Denimo v seriji člankov o tem, kako naj Cerkev nagovori mlade. Ter preko pogovorv, kot je v spodnjem Dialogosu.

29 komentarjev

  1. bi rekel, da ni tako presenetljivo, glede na to da vedno več duhovnikov zahteva večjo pripravljenost na prejeme zakramentov. Seveda je trend v padanju, ga je pa zahteve po opravljenih duhovih vajah, obveznem sodelovanju staršev, obveznih prirpavah, še toliko bolj zmanjšal. Saj razumem, da je želja, da se ne bi samo iz tradicije predajalo zakramentov, ampak veliko ljudi bi zaradi teh dodatnih obveznosti odstopilo.

    • Dva primera še pre korono, so želeli krstiti otroka, pa je duhovnik želel razgovore in priprave z botri in starši. No ti so potem šli krstit v drugo župnijo. Podobna štorija za birmo, ker ni bil na duhovnih vajah ni mogel opraviti letnika in pristopiti k birmi, starši situacijo reševali da se je pripravljal in pristopil birmi v drugi župniji, kar pa je privedlo do dodatnih sporov v družini in nič kaj dobrega vzdušja med birmo in praznovanjem.

      Cerkev se zelo trudi, da bi ljudje globje dojemali vero, ampak se s tem vedno bolj zapira, namesto da bi se odpirala.

      • Komunizem je ljudem dopovedoval, da jim je vse dovoljeno- v resnici pa so bili seveda povsod omejevani- in zdaj bi vse kar po svoje….Vidimo to mentaliteto pri ukrepih ali pri cepljenju.
        In župniki in duhovniki naj kar roke dvignejo in kar tako, brez malo zahtev-premalo!- delijo zakramente….In so šli drugam, inkregali so se…ja, bejž no.
        Pravila se pač drugje resno spoštujejo, zato so pravila. Primer Djoković!!

  2. Ljudem je iz leta v leto bolj jasno, da samooklicana “cerkev” (posvečenih) ni to, za kar se razglaša. Tajništvu SŠK, ki ob tem le nekompetentno skomigne z rameni, in odtujenim cerkvenim vrhovom sporočajo, naj se gredo solit. Čreda jim bo odvzeta, ker so slabi upravniki. Desetletja afer, negativne kadrovske selekcije, napačnih prioritet in vsebinske praznosti so naredile svoje.

    Mafijo, ki si je podredila Cerkev na Slovenskem, zanimajo predvsem tuzemski problemi, rešitev vidijo v funkcijah, nazivih, oblasti in denarju, čim več tega, verniki pa tudi navadni duhovniki so le sredstvo za dosego cilja. Tudi zato lažejo pred državo o številu vernikov. Večino navedenih odstotkov predstavljajo ljudje, ki po krstu, birmi ali kasneje v življenju, niso nikoli več ne prestopili cerkvenega praga in so danes ateisti. Tistih, ki ga, je desetkrat manj. Teh 150 tisoč vernikov/ovc žal ni vredno, da se jim poroča, kam so poniknili njihovi milijoni, kam so šli milijoni od državnih odškodnin, kam gredo milijoni iz cerkvenih gospodarskih družb. Denarja in premoženja ima “cerkev” vse več, vernikov, ki od tega nimajo nič, pa vse manj.

    V Sloveniji znamo zagnati pomp, ko gre za sendviče, nočitev ali rezino pršuta določenih politikov, ko pa v najbolj pošteni in moralni inštituciji v državi (če verjameš), nekaj posameznikov, ki jih ni nihče izvolil, obrača desetine milijonov letno, pa nikomur nič. Nihče se ne zgane. Nihče ne zahteva odgovorov.

  3. Sem sicer že kdaj napisal kak svoj pogled, kako naj po župnijah delujejo glede :
    – najstnikov
    – pridig
    – maš za otroke do 10 let
    – večjega reda pri obiskovanju maš ( zamujanje maše!)
    – vključevanja župljanov , kjer bi to krepilo pripadnost domači župniji…
    – osveščanja župljanov o temeljnih vprašanjih našega vsakdana, ki ima seveda temelje v preteklosti- pogovorni večeri !!
    – spomina na slovenske mučence, med njimi preštevilne duhovnike in bogoslovce !, in umrle župljane, ti so samo še slabo prebrana imena pri darovanih mašah…

    • Dobri predlogi.
      Razni pogovorni večeri, bi bili res dobrodošli.
      Ko sem bila jaz še otrok, so bili na vsakih nekaj let – po ŽUPNIJAH MISIJONI, kamor so prihajali dobri pridigarji, ki so v psihološkem smislu, ljudem kazali PRAVO pot in BISTVO življenja, tako zemeljskega, kot posmrtnega.
      Takrat so bili posebej nagovori za mlade ter poročene žene in može.

      Razmišljam, da imamo veliko izredno NADARJENIH duhovnikov, ki znajo spodbujati in animirati. Škoda je, da taki dobijo le kako malo župnijo.
      Bolje bi bilo, da bi hodili po vsej Sloveniji in tam imeli MISIJON.
      Le na tak način, bi mogoče oživili versko mlačnost.

      Covid je res razredčil nedeljske obiskovalce sv. maš. Prav žalostno je to.
      Molimo, da se epidemija vendar enkrat konča!

    • Otroci ne potrebujejo drugacnega tretmaja glede mase, za pravilen pristop k masi in nasploh hoji za Kristusom bi morali skrbeti starsi in kateheti s vzorno in tradicionalno versko vzgojo. Sama lahko potrdim, da sem od verouka zelo malo odnesla ali skorajda nic, za vsaj okvirno poznavanje svetega pisma se lahko zahvalim staremu atu, ki je v nas dom prinesel ilustrirano druzinsko pismo, katerega sem prebirala med vecernim gledanjem porocil z mojo staro mamo.
      Hvala Bogu, da sem bila za oratorij ze prestara, ko so ga uvedli v nasi zupniji, kajti to pa je en od najslabsih nacinov ‘verske’ vzgoje, ki jih skofje forsirajo in se z njimi hvalijo….naj se raje vprasajo, kolko sadov so tovrstna zastonj poletna varstva obrodila, oziroma koliksen je porast duhovnih poklicev v vseh teh letih izvajanja oratorijev pa ostalih delavnic branja svetega pisma ter take in drugacne prenove v duhu…res zalostno, kako je sodobna cerkev duhovno in fizicno, a tako to je, ce se vec kot pol stoletja zanemarja versko vzgojo

  4. Nič čudnega, saj škofje predpisujejo v času COVID krize pogoje oz. omejitve za obiskovanje maš, ne povečajo pa števila maš. Največji problem je, da se tako rekoč ni povečalo število maš ob praznikih in ob nedeljah. V cerkvah je po veljavnih navodili že tako ali tako preveč ljudi, potem pa se še vedno dogaja, da mašuje skupaj več duhovnikov namesto, da bi imeli več posamičnih maš. Kako naj ljudje hodimo k maši, ker se enostavno čutiš odveč, saj samo povečuješ že tako preveliko število ljudi.

    Najslabše je v manjših podeželskih župnijah, kjer pa ni problem samo COVID kriza. Večkrat vidim, da v mestu mašujeta po dva ali celo trije duhovniki skupaj, na podeželju pa maš ni… za Koprsko škofijo to še posebej velja, saj v bivših župnijah, ki so postale podružnice marsikje med tednom velikokrat ni več maše. Ti ljudje pa žal ne hodijo k maši v večje centre. Lahko se sicer vprašamo, kaj tem ljudem maša res pomeni…? Dejstvo pa je, da zgleda, da je “politika” škofije taka, da se ukinja maše še hitreje kot pada število duhovnikov in s tem seveda drastično pada število udeležencev maš. Seveda je potem veliko lažje ukinjati župnije ali pustite župnije brez duhovnikov, saj je priročen odgovor na dlani, da je zelo malo nedeljnikov. Pa še enega načina se poslužujejo nekateri škofje, na podeželske župnije, ki so aktivne, imajo živo župnijsko skupnost, polno dejavnih skupih… pošljejo za župnika duhovnika, ki v kratkem času vse uniči… no potem pa je pot znana. Žal imam občutek, da nekaterim škofom sploh ni mar za ljudi, za človeške duše, važno jim je, da škofija nekako deluje vsaj na papirju, mnoge župnije žal ne delujejo več niti na papirju, ni več osnovnih zadev, ki naj bi jih župnija imela, kaj šele da bi bila to neka skupnost verujočih.

  5. Kriza je bila že pred korono. Ne vem, kje so vsi ti katoličani, ki se imajo za katoličane. V cerkvi jih ne vidiš niti za Božič, niti za Veliko noč, ne za Binkošti, ne za vaško šagro. Morda sem krivična in so verni v srcu, ne vem. Ocenjujem, da dobrih 10 % ljudi hodi dokaj redno h maši, ostali pa…
    Vzrokov je lahko več: izguba vere, slabo počutje, sekularizacija družbe…
    Tudi finančni škandali v cerkvi, pedofilija ipd. so doprinesli h temu, da so cerkve prazne. Tudi razne priprave na krst in na sveto birmo, niso povečale števila vernikov, prej bi rekla, da je število upadlo.
    Sedaj je korona virus še en dodaten razlog, da ljudje ne gredo več v cerkev. Starejših skoraj ni več, nekaj je še mladih družin z otroki. Otrok spredaj v cerkvi sploh ni videt, nekaj je še strežnikov.
    In še nekaj je, kar me zelo moti: nihče te niti ne pogleda, niti ne pozdravi. Sama imam navado, da ljudi pogledam v oči, pozdravim, včasih še kaj rečem, ampak večkrat mi niti ne odzdravijo. Kakšni katoličani so to?
    Po maši se pred cerkvijo zbirajo majhne skupinice, vsak sam zase, verjetno se marsikdo od vernikov počuti odveč. Tudi to ljudi moti!
    Še nekaj o cerkvenih pogrebih: cerkveni pogrebi so največkrat na željo svojcev. Kar na nekaj pogrebih sem bila, ko pokojni leta in leta ni videl cerkve – niti od zunaj!

  6. Trdim, da je “katolistvo” v SLO dodobra izkoreninjeno. Vzrokov je vec. Najpomembnejsi vzrok je pehanje za materialnim uspehom. V tej meri tega pred desetletji ni bilo. Vseskozi je obstajala komunisticna propaganda, ki se je trudila diskvalificirati katolisko moralo. Precej tega se je “prijelo”, mnogo ljudi smatra religioznost za zastarelost in se je celo zenira v javnosti. Potem pa je tu se idejna in moralna mlacnost slovenske RKC. Nekoc sem vprasal eno sorodnico, ki je redno hodila k masi, kaj recejo pri pridigi glede vojnih beguncev iz Sirije&co. Odgovor me je mocno presenetil, namrec “nic posebnega”. Eno od bistvenih moralnih vprasanj danasnje dobe, pa se zdi, da to ni “cerkvena tema”. Ja, kaj pa je sicer tema? Zvezdice bozje migljajo lepo?
    Tu je neka nemska&co cerkev povsem druga. Tam je ta zavzela povsem svojo, neodvisno mnenje, ki izhaja izkljucno iz krscanske morale in nauka, ne glede na to kaj pravi politika. Tam se politika ozira na to kaj pravijo cerkve in ne obratno. Angela Merkel je sla k papezu in ne papez k Angeli. Ceprav niti nista rabila eden drugega prepricevat.
    Slovenska cerkev pa izgleda, da hodi po navodila k politiki. Tudi tega 30 let nazaj ni bilo.

  7. Cerkve se praznijo zaradi modernizma in zaradi pridobitev II. Vatikanskega koncila. Istočasno se prepoveduje katoliška ( to je stara latinska ) liturgija in uničuje duhovnike, ki poskušajo biti blizu tradiciji, pardon Katoliški Cerkvi.
    Vsa trenutna hierarhija so volkovi v jagnjetovih oblačilih.
    Ve se, da, ko se bo modernizem in moderniste počistilo iz Cerkve, bodo tudi vse statistike šle gor, prej pa sigurno ne.

    • Tocno tako, gospod Janez, modernizem je kriv bolj kot sama sekularizacija druzbe…zenske na oltarjih, slavljenje, kitare in bobni, skorajda cirkuske predstave ne pa verski obred, verski objekti niso nicemur podobni, nekatere nove cerkve izgledajo kot dzamije, ni klopi za klecanje, obhajilnih mizic, ne ves, kje se sploh nahaja tabernakelj in da pogoju pct za pristop k sveti masi ne govorim…Bog ne vprasa zanj, ampak samo strasno izprijeni klerikalci

    • Ja, modernizem je problem, če se pretirava, vsekakor. A še večji problem je (lahko) tradicionalizem. To zagovarjanje predkoncilske (latinske) maše kot edino zveličavne pa je sploh problem. Vse zagovornike bi vprašal, zakaj ravno ta obred maše, zakaj ne bi šli potem raje na sam začetek, k zadnji večerji… Nisem proti, da je dana možnost tudi takega obreda in ne vem zakaj škofje ne določijo posamezne duhovnike, ki bi darovali maše po predkoncilskem obredu, a misliti, da bo to rešilo probleme Cerkve je pa totalno mimo. Da ne govorim o nekaterih t.i. tradicionalistih, ki se očitno imajo za elito, v bistvu so pa polni samega sebe in zaničevanja drugih.
      Mi potrebujemo kristjane, (še bolj pa duhovnike), ki bomo izpolnjevali Kristusovo zapoved in ljubili Boga in bližnje…
      Zdaj pa smo navadni sebičneži, ki vidimo le sebe, še huje pa je, da imamo duhovnike, ki se delajo zelo pobožni, v bistvu pa so polni same sebe, verniki pa smo za njih v bistvu nebodigatreba, motilci njihove duhovnosti… in ti naj bi bili naši pastirji, učitelji. To je nekako tako kot, če slepi slepca vodi. Žal se mnogokrat dogaja tudi, da slepi vodijo tiste ki vidijo.

      • Priporocam Vam, da si nehate zatiskati oci pred resnico zablode modernizma…danasnji vernik ne vidi smisla, da bi hodil k obredom, prisostvoval dogajanju v zupniji, ce pa ne cuti, da je prisel v zavetje pred izprijenostjo zunanjega sveta….in ce mislite, da potrebujemo vec duhovnikov tipa Golob, kateri ima pri svojih masah obcinstvo in ne vernike, Vam res ni resitve…vedno je veljalo reklo, da kakrsna je Cerkev, taksen je svet…ponosno izprejeno cez vse mere…in ce se hoce danasnji svet resiti, bo potrebno iti k koreninam, tako v svetu kot Cerkvi!

  8. Mojzi, kaj pomeni iti h korenimam? Svet ima korenine namreč daleč pred krščanstvom. Gremo na začetek stare zaveze, gremo živet v jame…?

    No, vsaj za krščanstvo točno vemo kje so korenine (seveda če odmislimo staro zavezo). Torej bogoslužje naj bo čim bolj podobno zadnji večerji in bogoslužju prvih kristjanov.

    Kakorkoli jaz pa vam priporočam, da si nehate zatiskati oči pred temu, da bo tradicionalizem rešil Cerkev. Navsezadnje Cerkev je že “rešena”… Pa res ne razumem to obsedenostjo z Golobom, v marsičem je lahko drugim za zgled, pa še zdaleč ne mislim, da dela vse odlično ali pa da bi vsi duhovniki morali tako delati.

    • Zares gospod Dan, tudi pred krscanstvom so zivele civilizacije, katerih zivljenje je temeljilo na druzini in skupnosti, ne pa okoli televizije, racunalnika, telefona in svojega egota, kot to izgleda danes. In ne trdim da bo tradicionalizem resil Cerkev, resena je ze zato, ker tradicionalizem sploh se zivi, in se s tem lahko primerja kikse in zablode modernizma, kateri pa, ce se strinjate z menoj ali ne, zagotovo nima svetle prihodnosti pred seboj.

Komentiraj