Korona kriza razpolovila število nedeljnikov ter drastično zmanjšala število krstov in cerkvenih porok

Če so negativni trendi v cerkveni statistiki minulih let koga skrbeli, se ob zadnjih podatkih iz Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji najbrž drži za glavo. Korona kriza je namreč obstoječe trende presekala ter številke potisnila še bolj drastično navzdol.

Število nedeljskih obiskovalcev svetih maš, ki je v letu 2019 prvič padlo pod 200 tisoč, se je v prvem letu korone praktično prepolovilo, cerkvenih porok je bilo samo 1.664 oziroma 40 % manj kot pred dvajsetimi leti, v letu 2020 je bilo krščenih zgolj še 38 % v Sloveniji rojenih otrok. 

Verski obredi na daljavo, nato vendarle odprte cerkve pod strogimi PCT pogoji, nevarnost, ki jo predstavlja okužba za starejše ljudi ... vse to je v letu 2020 bistveno vplivalo na izvajanje verske prakse v Sloveniji, priča pred dnevi objavljeno Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji. Če je trend upadanja v večini spremljajočih statistih zadnja leta očiten, pa je tokrat toliko bolj očiten presečni korak navzdol, še posebej pri svetih zakramentih.

Konstanta enakomernega padanja sicer ostaja pri tistih statistikah, ki niso neposredno vezane na koronavirusno situacijo. Denimo:

Po podatkih slovenskih škofij je v Sloveniji 1.507.477 katoličanov, kar predstavlja 71,48-odstotni delež. Ta je v zadnjih desetih letih padel za 6 odstotnih točk.

V istem obdobju se je število škofijskih duhovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 17,55 %, število redovnih pa za 7,5 %. Število duhovnikov v Sloveniji je tako zdrsnilo pod 1.000.

Novomašnikov je bilo v letih 2019 in 2020 samo po 6, kar je najmanj v zadnjih 77 letih, kot so v pregledu na voljo podatki.



V stalnem upadu je tudi število redovnic. Še leta 2010 jih je bilo 561, deset let kasneje jih je 433.

Drastičen padec krstov, birm, porok ...


Število rojstev v Sloveniji zadnja leta pada - v letu 2020 jih je denimo bilo samo še 18.767 oziroma skoraj 3.500 manj kot leta 2010. Obenem 13 % k tem rojstvom prispevajo priseljenke brez slovenskega državljanstva.

Vse to ima za posledico tudi padanje števila krstov. Med letoma 2010 in 2019 je to padlo iz 14.184 na 10.455, v letu 2020 pa je bilo krščenih zgolj 7.332 otrok. Odstotek krščenih otrok glede na število rojstev v Sloveniji je tako padel z 61,6 % leta 2010 na 52 % v letu 2019, v letu 2020 pa je padel na zgodovinsko nizki, zgolj 30-odstotni delež.

Takole padec razlagajo v tajništvu Slovenske škofovske konference, kjer so pripravili letno poročilo: "Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z
demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski
slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve
mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok."

Dodajajo, da ne morejo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi Sloveniji zmanjšuje vlogo in pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi. Kot so še zapisali, je ta vprašanja naglasila tudi škofovska sinoda o poklicanosti mladih.

Podobno je tudi pri podeljenih prvih svetih obhajilih in birmah. Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2010-2020 znižalo skoraj za četrtino - z 11.012 na 8.315, leta 2020 pa je bilo pri obhajilu 11,4 % manj otrok kot leto pred tem, ko še ni razsajala epidemija.

Tudi število birm je v obdobju 2010-2020 prešlo z 11.875 na zgolj še 8.013 (- 32,5 %). A cerkveni statistiki pišejo, da epidemija na podeljevanje zakramenta svete birme ni bistveno vplivala, saj so priprave nanj običajno dvoletne, zato so župnije organizirale svete maše v tistem času, ko je bilo možno obhajati zakrament ob upoštevanju vladnih navodil in priporočil NIJZ.



Posebej porazna je statistika cerkvenih porok. Resda je tudi število vseh porok v državi leta 2020 vidno padlo - s 6.672 na 5.214. A od slednjih je bilo cerkvenih le 1.664 oziroma 32 odstotkov, kar je zgodovinsko najnižja številka za Slovenijo. Še pred desetletjem je bila pri nas cerkvenih polovica vseh porok.

Navzgor pa cerkveni pogrebi


Zapisati, da naslednja statistika vendarle ni tako črna, bi bilo sicer za odtenek preveč cinično.

Ampak. V primerjavi z letom 2019 so cerkveni statistiki zabeležili 10-odstotno
povečanje števila cerkvenih pogrebov, kar po njihovo še dodatno potrjuje državno statistiko o skoraj 17-odstotnem povečanju smrtnosti v letu 2020.

To leto so tako duhovniki opravili 16.130 cerkvenih pogrebov, kar je približno 2.000 več kot leta 2010. Delež žarnih pogrebov presega 82 %, kar našo državo uvršča med prve na svetu.

Število vključenih v katoliški vzgojno-izobraževalni sistem stabilno


Brez cinizma pa je nekoliko bolje, kar se tiče vključenosti otrok in mladine v katoliške vrtce, osnovne in srednje šole ter katoliške visokošolske zavode.

Skupno število vključenih je bilo denimo leta 2010 krepko pod 4.000, leta 2017 je bila prvič ta meja presežena in tako je bilo tudi v 2020, ko je katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove obiskovalo skupaj 4.094 študentov.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020


Povečan vpis zadnja leta beleži tudi Fakulteta za poslovne vede na Katoliškem inštitutu. Če se je leta 2010 nanjo vpisalo 12 študentov, je ta številka v šolskem letu 2020/21 dosegla rekordnih 72 študentov. Lani je program te zasebne fakultete vpisalo 50 študentov.

Epidemija pa je močno prizadela dejavnost, ki je ena redkih v trendu rasti - namreč udeležbo na oratorijih. Če je ta številka leta 2019 dosegla 24.812 vključenih otrok in 7.383 vključenih animatorjev, kar je velik porast od leta 2014, pa je zaradi korona omejitev v letu 2020 strmoglavila na 7.932 vključenih otrok in 3.210 vključenih animatorjev.

Znotraj Katoliške cerkve deluje tudi veliko prostovoljcev pri karitativni dejavnosti. Leta 2019 je bilo teh čez 7.000, v letu 2020 pa je številka padla za slabih 1.000. Večino prostovoljcev je članov župnijske Karitas.

Financiranje


V poglavju o financiranju in plačevanju davkov Katoliške cerkve izvemo, da so njen glavni vir prihodkov prostovoljni darovi vernikov, brez podatka, koliko približno le-ti letno darujejo v te namene.

Poudarjajo tudi, da država verske dejavnosti Katoliške cerkve ne financira, ampak samo sofinancira tiste dejavnosti, ki so družbeno in splošno koristne (vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine, karitativna dejavnost, socialna pomoč, arhivi, šolstvo itd.). Namensko državno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost sicer prejema 749 duhovnikov, in sicer okoli 164 € mesečno.

Pomemben vir prihodkov so zadnja leta donacije od 0.5, oziroma po novem 1 % dohodnine. Od 8.677 davkoplačevalcev so sestavni deli Katoliške cerkve v letu 2020 prejeli 112.174 € donacij oziroma skoraj pol manj kot leto poprej. Izven tega je 16.830 upravičencev namenilo dobrih 280 tisočakov Slovenski Karitas.

Kot običajno v letnem pregledu manjkajo prihodki Katoliške cerkve od gospodarske dejavnosti njenih podjetij. Največje od teh je Metropolitana d.o.o. ki v imenu Ljubljanske nadškofije upravlja s cerkvenimi gozdovi. Ta je od 2017 do 2020 po uradnih bilancah ustvarila 21,8 milijonov evrov čistega dobička. Za kakšne namene je bil uporabljen le-ta (če sploh), vernikom v letnih poročilih Katoliške cerkve ni dano izvedeti.

KOMENTAR: Uredništvo
Lahko jih je bilo izgubiti, težko jih bo vrniti
Trend cerkvene statistike je že vrsto let padajoč brez obetov po stagnaciji, kaj šele rasti. Ko je marsikdo najbrž že mislil, da slabše ne more biti, pa je udarila še pandemija ter številke še dodatno oklestila. A ko bi šlo le za številke - za njimi so ljudje, duše, ki, očitno vse manj, iščejo zveličanje skozi institucijo Katoliške cerkve. Morda se kdo tolaži, da je posredi pač epidemija s svojimi omejitvami ter da ko bo te enkrat konec, se bodo zadeve že nekako uredile. A to bi pomenilo zgolj naivno, lažno upanje. Ljudi bo po tej epidemiji v cerkvene klopi težje vrniti kot kadarkoli. Odpadli so namreč večinoma tisti, ki so obiskovanje cerkva imeli za navado, običaj, nekakšno folkloro. In dve leti posta od tega je dovolj, da so se navlekli drugačnih navad. Cerkev sedaj ljudi ne bo mogla več prepričati s preživetimi metodami in zanašanjem na navade in kulturne običaje. Morala jih bo prepričati z vsebino; predvsem pa, da ljudem ponuja nekaj, kar jim pestre alternative sodobnega sveta ne morejo dati - odrešenje po Jezusu Kristusu, edinem Božjem sinu. Kako to doseči, pa je vprašanje za milijon duš, s katerim se že nekaj časa ukvarjamo tudi na Domovini. Denimo v seriji člankov o tem, kako naj Cerkev nagovori mlade. Ter preko pogovorv, kot je v spodnjem Dialogosu. https://youtu.be/t9i-y80aVPk
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike