Koalicija neprepričljiva v pojasnjevanju, zakaj toliko zavlačuje z vprašanjem 2. bloka JEK

Foto; Matija Sušnik, http://dz-rs.si

Tako kot ostale države EU se Slovenija sooča z energetsko krizo. Večino elektrike uvažamo, večino lastne pa proizvedemo s pomočjo Jedrske elektrarne Krško. Na Vlado letijo očitki, da bolj podpira obnovljive vire energije ter zanemarja jedrsko energijo, ki je najčistejša za okolje. Dokaz za to naj bi bilo tudi zavlačevanje pri gradnji prepotrebnega drugega bloka krške elektrarne.

Danes je potekala seja Odbora za infrastrukturo, ki jo je sklicala SDS. Vladna stran je odgovarjala tudi na zgoraj omenjene očitke. Izvedeli smo, kdaj naj bi do t. i. JEK2 prišlo in na kakšen način bi projekt lahko pospešili.

Drugi blok naj bi začel z obratovanjem šele leta 2049

Slovenija se sooča z energetskimi problemi. Močno smo odvisni od uvažanja energije, saj je sami proizvedemo manj kot polovico, z električno energijo pa smo 70 % samozadostni. Večino domače energije proizvede nuklearna elektrarna Krško. Med strokovnjaki je praktično enotno mišljenje, da je nujno treba zgraditi njen drugi blok, in to čim prej.

Odločitev o drugem bloku (JEK2) pa se zamika. Vlada odločitev prepušča državljanom, saj naj bi o tem, ali bo do drugega bloka prišlo, odločali z referendumom, ki se bo zgodil predvidoma šele leta 2027. Temu bi kasneje sledila še finančna konstrukcija, potrebno bi se bilo dogovoriti še glede sodelovanja ostalih držav (sploh Hrvaške) ter izbrati dobavitelja.

Trenutno projekt še vodi državno podjetje Gen Energija pod vodstvom Dejana Paravana, v prihodnosti pa bi lahko naložbo prenesli na posebno projektno podjetje v lasti bodisi države bodisi Gen Energije.

Kot je junija letos v Krškem povedal predsednik vlade Robert Golob, bi lahko tako JEK2 v omrežje priključili šele leta 2047, če bi sprejeli poseben projektni zakon, pa 10 let prej. Konec septembra je Golob povedal, da bo do priključitve na omrežje prišlo leta 2049. Razlog za tako spremembo sicer ni znan, sklepa pa se, da je prišlo do spremembe predvidenih gabaritov objekta. Koliko naj bi JEK2 stal, zaenkrat ni znano. Odvisno je tudi od tehnologije in izvajalca del, približna ocena pa znaša trenutno 10 milijard evrov.

Foto; Matija Sušnik, http://dz-rs.si

Lokalno prebivalstvo investicijo podpira. Seršenova: Ta Vlada je na področju jedrske energije naredila največ do sedaj

Danes je v odboru državnega zbora za infrastrukturo potekala seja na zahtevo stranke SDS, na kateri je bilo govora o vprašanju prihodnosti jedrske energije z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.

Na vlado namreč letijo očitki, da zanemarja jedrsko energijo in s prepotrebno gradnjo drugega bloka naše edine jedrske elektrarne odlaša. Kljub vsemu naj bi do gradnje bloka ob podpori državljanov prišlo, čeprav, kot smo že povedali, ne ravno kmalu. Lokalni prebivalci gradnjo drugega bloka v glavnem podpirajo.

Predstavnica ministrstva za okolje mag. Tina Seršen, ki se je lahko spomnimo iz čustvenega zagovarjanja obnovljivih virov energije na račun jedrske pred nekaj meseci, je na vprašanje SDS, ali ima jedrska energija pod to vlado v Sloveniji prihodnost, odgovorila, da je jedrska energija že danes in bo ostala del slovenske energetske mešanice, kar podpirajo vsi strateški dokumenti. Zatrdila je tudi, da je ta vlada naredila na področju jedrske energije največ do sedaj.

Na poziv SDS, naj vlada uredi izenačenje pogojev za jedrsko energijo in obnovljive vire energije, je odgovorila, da ukrepi ne morejo biti finančno izenačeni, saj so OVE razpršeni, Slovenija po izkoriščanju za ostalimi evropskimi državami zaostaja, jedrska energija pa ima pri nas glede na ostale države nadpovprečen delež. Finančno izenačenje bi bilo tudi v nasprotju s pravom EU.

Vlada naj bi tudi pripravila dva scenarija razvoja energije: scenarij s 100 % OVE in brez jedrske energije ter scenarij z večjim deležem jedrske energije in manjšim OVE. Na očitke o privilegiranju OVE je Seršenova odgovorila, da je dejstvo, da so obnovljivi viri pri nas deprivilegirani, kar vidimo že iz statistike, saj je Slovenija na repu EU po uporabi OVE. Povedala je tudi, da bo treba biti pri NEK2 realen pri načrtovanju.

Naročniška vsebina

Jasmin Feratović iz stranke Pirati je povedal, da se podnebnih ciljev ne bo dalo doseči brez jedrske energije. Problem je v tem, da so razlike v časovnicah med posameznimi državami, ki so se odločile za gradnjo dodatnih kapacitet. Pri nas se gradnja zamika skoraj do leta 2050, po res optimističnem scenariju v koncu prihodnjega desetletja, medtem ko Poljska načrtuje vklop prvega jedrskega reaktorja leta 2033 (Poljska sicer nima zaenkrat še nič lastnih jedrskih elektrarn), nekaj podobnega tudi Nizozemska, in sicer v letih 2034–2035. V stranki ne razumejo, zakaj se z referendumom odlaša tako dolgo.

Naročniška vsebina

Foto; Matija Sušnik, http://dz-rs.si

Dr. Dejan Paravan, direktor podjetja GEN energija, je povedal, da je Slovenija soočena z izzivi razogljičenja in samooskrbe. Po njegovem mnenju smo v preteklosti premalo investirali v nizkoogljične vire.

Oba omenjena problema naslavlja NEPN, je povedal Paravan. Do leta 2030 bo treba maksimalno vlagati v obnovljive vire. Smo zadnji v Evropi na tem področju, kot pa je poudaril, je poleg tega treba vlagati v jedrsko energijo, kar je zapisano tudi v strateškem razvojnem načrtu.

Paravan je povedal tudi, da se na projektu drugega bloka NEK dela prepočasi. Prvič je bil projekt omenjen namreč že leta 2005. Študije zaenkrat kažejo, da bo ob upoštevanju minimalnih rokov in če ne bo nobenih pritožb, z obratovanjem NEK2 začel leta 2049. Da se bo zadeva pospešila, je potreben specialni zakon, ki mora proces narediti učinkovitejši. Paravan je povedal, da mora vseeno priti do ustreznega nadzora, transparentno, in ne na način, kakršen je bil v primeru TEŠ6.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Da se jim z jedrsko energijo ne mudi, je jasno, manj pa, zakaj toliko zavlačujejo

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike