Kako je vlada naplahtala podjetnike o dovoljeni višini pomoči z napačnim navajanjem pravil EK

foto: Tamino Petelinšek, STA

Socialni partnerji so se v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) seznanili z vladnimi predlogi za pomoč prebivalstvu in podjetjem ob energetski draginji. Kot so zapisali na MCC, so bili tako delodajalci kot sindikati s slišanim večinoma zadovoljni, bi pa nekatere ukrepe še razširili. Predstavniki vlade so jim obljubili nadaljnja usklajevanja.

Zagotovo pa bi predstavniki gospodarstva na včerajšnjem sestanku bili bolj čemerne volje in ga zapustili manj veselo, če bi pred tem vedeli podrobnosti, ki jih razkrivamo v tem članku.

Ugotavljamo namreč, da je vlada  v interventnem zakonu za pomoč gospodarstvu zapisala kar nekaj stvari, ki pod pretvezo pravil Evropske komisije slovenska podjetja postavljajo v položaj, kjer bodo dobila manj pomoči, kot bi jim je lahko pripadlo.

Vlada: Formula Evropske komisije, ki onemogoča višje izplačilo pomoči

Pri enem izmed obeh zakonov, interventnem zakonu za pomoč gospodarstvu, gre po besedah vlade za prvi korak pomoči podjetjem in bo prek njega do sredine marca prihodnje leto izplačanih za 40 milijonov evrov pomoči.

Pri opredelitvi pomoči so vladni predstavniki večkrat dejali, da so se naslonili na enačbo, ki jo je v okviru začasnega okvirja za krizno državno pomoč zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic na trge energije in surovin predvidela Evropska komisija.

Tako je minister Han na novinarski konferenci na vprašanje Žige Bonče, novinarja POP TV, zakaj pomoč podjetjem ni višja, kot so predlagale nekatere politične stranke, dejal: “Gre za pomoč iz 2.1 začasne uredbe EK v maksimalni višini 500.000 evrov, ne sme pa presegati 30 odstotkov stroškov.”

Vladni predstavniki so javno večkrat poudarili, da večjega obsega pomoči ni mogoče izplačati zaradi določil začasnega okvira EK.

Nato se je v petek na tviterju oglasil poslanec NSi Jožef Horvat in zapisal, da je vlada kot “krivca” za skromen in birokratsko kompliciran postopek izplačil pomoči gospodarstvu navedla okvir EK. »Resnica je nasprotna: vladna pomoč je mnogo nižja in manjša, kot jo omogoča okvir EK. “Famozno” formulo (30 % dvakratnika dviga cen energije) so si preprosto izmislili: EK jo določa samo za energetsko intenzivna podjetja. Da izplačilo pomoči ne bi bilo samo zbirokratizirano, ampak tudi čim nižje, so upravičeno obdobje skrajšali za 4 mesece. In to je le nekaj cvetk,« je zapisal poslanec NSi.

Resnica: Vlada pravila za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem zapisala za vse

Kaj v tej zgodbi drži in kaj ne, smo se odločili preveriti tudi sami. Po podrobnejšem pregledu  evropske zakonodaje ugotavljamo, da trditve Vlade RS niso točne.

Začasni okvir Evropske komisije namreč ne določa maksimalne pomoči v višini 30 % upravičenih stroškov za »enostavno pomoč za gospodarstvo«, ta omejitev je postavljena zgolj za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, kot je zapisal poslanec Horvat. Komisija za vsa ostala podjetja postavlja omejitev v višini 500.000 EUR na upravičenca, in to brez dodatnih kriterijev. Tako lahko ugotovimo, da je vlada za pomoč slovenskim podjetjem namenila manj, kot je glede na začasni okvir EK možno.

Zneske pomoči je Komisija v Spremembi začasnega okvirja julija 2022 celo povišala, ker ugotavlja, da je podjetjem treba izdatneje pomagati. Najvišje višine za gospodarstvo prej so bile določene v višini 400.000 EUR, za kmetijstvo in ribištvo pa na 35.000 EUR.

Upravičeno obdobje za izplačilo pomoči po pravilih EK daljše

Evropska komisija v začasnem okvirju za »enostavno pomoč za gospodarstvo« tudi nikjer ne določa formule za izračun upravičenih stroškov. Spet lahko ugotovimo, da je slovenska vlada formulo, ki je  predvidena zgolj za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, zapisala za vsa slovenska podjetja. S tem je vlada povzročila povsem nepotrebno dodatno birokracijo pri izplačilu pomoči slovenskim podjetjem.

Pomoč je mogoča tudi za podjetja v sektorju kmetijstva – primarna proizvodnja (do višine 62.000 EUR), ribištva in akvakulture (do višine 75.000 EUR), ki jih je slovenska vlada iz subveniconiranja izvzela.

Upravičeno obdobje je po evropski zakonodaji od 1. februarja 2022, predlog ministrstva za gospodarstvo pa je od 1. junija 2022. Golobova vlada je tako upravičeno obdobje za izplačilo pomoči skrajšala in s tem še dodatno zmanjšala možnost pomoči za slovenska podjetja.

3 komentarji

  1. Upam na revolt in vihar v parlamentu. Ta vlada je totalni obup. Povrh so pa še brezsramni lažnivci, da jim ni ne para ne primere. Pri laži zaloteni čisto vsakokrat, pa še kar naprej brezsramno lažejo.

    Jesen bo zanimiva. Tem barabam je treba zvezati roke in apetite po ropanju davkoplačevalcev z čim več referendumi. Drugega instrumenta ob pokvarjenem US sploh nimamo. Si NSi še kar zatiska oči pred tem, da so referendumi nijni in pozrebni, da se vdaj začasno prepreči hudo zlo? Ali pa še kar upajo na kukije od Goloba? Stolček med ekstremnimi levičarji?

Komentiraj