Joc Pečečnik in Urška Klakočar Zupančič: Kje je ravnovesje med trgom in državo?

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin

Med predstavniki vladajoče politike in gospodarstva je, tako kot že večkrat od nastopa te vlade, spet počilo. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za Siol dejala, da upa, “da bodo Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično”, na kar se je Pečečnik – v imenu Kluba slovenskih podjetnikov – odzval z dolgim pismom.

Besede predsednice državnega zbora se zdijo ostre. In zares tudi so. Toda treba je dodati, da je – kot bi rekli otroci – prvi začel Pečečnik. Pred dnevi, ob podelitvi zlatega ključa bivšemu predsedniku republike Borutu Pahorju, si je namreč zaželel obratno – da bi aktualna oblast začela razmišljati manj socialistično (zaenkrat pustimo ob strani upravičenost takšne ocene).

“Joc Pečečnik in njemu podobni”


Bolj pomenljivo od obkladanja s socializmom in kapitalizmom je nekaj drugega, in sicer dodatek predsednice DZ: “Joc Pečečnik in njemu podobni”. Koga je imela v mislih z “njemu podobnimi”, s to slabo prikrito slabšalnico? To ni nepomembno, saj se zdi, da si želi, da bi bilo v Sloveniji "njemu podobnih" čim manj. So “njemu podobni” vsi tisti, ki želijo, da bi vlada razmišljala manj socialistično? So to podjetniki? So to tisti podjetniki, ki so kritični do vlade? 

Kot lahko preberemo v odzivu Pečečnika, je v Klubu slovenskih podjetnikov zelo uspešnih posameznikov vsaj 400, že samo on pa je – če odmislimo vse ostale pozitivne družbene učinke uspešnih firm – v zadnjih 30 letih plačal nekaj sto milijonov evrov davkov.

Med (tržno) produkcijo in (državno) prerazdelitvijo


Zagovornikom socialno-tržnega ekonomskega modela – in sodeč po izjavah sta to tako Pečečnik kot tudi UKZ – je seveda jasno, da se državni proračun polni z davčnimi prilivi; ti pa so toliko večji, kolikor močnejše je gospodarstvo. 

Trg in država sta sicer soodvisna, toda najprej nastopi (tržna) produkcija in nato (državna) prerazdelitev – in ne obratno. Povedano drugače: Ker se trg pri nekaterih vprašanjih (denimo pri vprašanju neenakosti ali pa dostopa do izobraževanja in zdravstvenih storitev) izkaže za nezadostnega, prevzame te naloge država. Čeprav je ta nujna, pa brez trga ne bi imela kaj dosti za početi. Vsaj znotraj socialno-tržne ekonomije ne. 

V izogib obtožbam o “preveč kapitalističnem razmišljanju” dodajmo, da bi tudi tržna produkcija delovala dosti slabše brez državne opore, recimo v obliki kakovostnega, vsem dostopnega izobraževanja. Ali pa brez pomoči v času epidemije in energetske krize. 

Trg in država sta torej soodvisna – in dopolnjujoča –, vendar je druga bolj odvisna od prvega kot pa prvi od druge. V kriznih časih, kot sta epidemija ali energetska kriza, se lahko sicer zdi, da je usoda gospodarstva odvisna od posredovanja države; toda država posreduje ravno zato, da bo še naprej normalno delovala tudi sama – oziroma da bo deloval sistem kot celota.

Zdravi socialno-tržni okvirji


Kdo ima pri svojih očitkih bolj prav, Klakočar Zupančičeva ali Joc Pečečnik? Bi morali Slovenci razmišljati manj socialistično ali manj kapitalistično? Najprej se rešimo preobteženih besed in recimo, da političarka in podjetnik ne govorita o preveč kapitalistični ali socialistični miselnosti, ampak o preveč socialno naravnani miselnosti na eni strani in preveč tržno naravnani na drugi.
Če primerjamo Slovenijo z najrazvitejšimi evropskimi državami, ni težko ugotoviti, da je naš gospodarski model – najsi bo pri dohodkovni neenakosti, fleksibilnosti trga dela ali davčnih obremenitvah – bolj socialno naravnan od najbolje delujočih evropskih gospodarstev.

V teoriji bi bila lahko oba očitka seveda na mestu. Vse je odvisno od tega, kam se država uvršča glede na zdrave socialno-tržne okvirje. Če je ravnovesje med državo in trgom porušeno, in sicer zaradi prevlade trga, bi bil na mestu očitek o pretirano tržni naravnanosti; če je ravnovesje porušeno zaradi prevlade socialnega elementa, pa očitek o pretirano socialni naravnanosti.

Zdaj je treba samo še določiti, kaj so zdravi socialno-tržni okvirji. To storimo najlažje tako, da se ozremo v našo okolico, najbolje da severno od nas, kamor se menda ozirata tako slovenska desnica kot tudi levica. Če primerjamo Slovenijo z najrazvitejšimi evropskimi državami, ni težko ugotoviti, da je naš gospodarski model – najsi bo pri dohodkovni neenakosti, fleksibilnosti trga dela ali davčnih obremenitvah – bolj socialno naravnan od najbolje delujočih evropskih gospodarstev. 

Eden glavnih Pečečnikovih očitkov trenutni vladi je prevelika obdavčitev plač oziroma tako imenovan davčni primež, ki ga je vlada z odpravo dohodninske reforme prejšnje vlade še zaostrila. Če se želimo najrazvitejšim evropskim državam približevati – in ne od njih oddaljevati – bi se morali odločiti za drugačne davčne spremembe, denimo za nižjo obdavčitev plač na eni strani in primerno obdavčitev premoženja na drugi. Kar priporoča Sloveniji tudi Evropska komisija in kar bi podprli, kot pravi Pečečnik, tudi podjetniki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ljudje (pre)živijo vse težje, država jih vse bolj stiska z dodatnimi davki, sama pa z denarjem dela »kot svinja z mehom«
  • 11. 10. 2023
Podjetnik Tone Oblak ml.: "Slovenci smo v Argentini znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti."
  • 16. 06. 2023
Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
  • 28. 11. 2023