Je ponovno čas za močno zvezo držav nekdanje Habsburške monarhije?

Slovensko panevropsko gibanje že dlje časa podpira idejo o tesnejšem sodelovanju Slovenije s Hrvaško, Češko, Slovaško, Madžarsko in Avstrijo.

To njihovo pobudo za nekakšen "srednjeevropski Benelux" je med svojim obiskom v Sloveniji pohvalil tudi kandidat za predsednika Avstrije Norbert Hofer, s katerim smo na Domovini nedavno opravili daljši intervju.

Preverili smo, za kaj se pri Slovenskem Panevropskem gibanju pravzaprav zavzemajo in kako si tovrstno povezovanje predstavljajo.

Slovensko panevropsko gibanje je zadnja leta v okviru projekta "European Citizens for Europen Foreign Policy" organiziralo številne mednarodne konference na temo povezovanja držav Srednje Evrope. Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Evropske komisije, predsednika Evropskega parlamenta, predsednika Vlade Republike Italije in Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije.

Pobuda o tesnejši srednjeevropski povezavi je bila kot predlog v zaključnem zborniku podana tudi Evropski komisiji.

Ideja je zelo preprosta - povezati vse države s skupbno zgodovinsko in kulturno tradicijo v lokalni "Benelux", ki bi omogočil vključenim državam večjo politično težo v Bruslju, boljše regijsko sodelovanje, istočasno pa bi okrepil delovanje EU.

Pobudo je v znanstvenem članku "Economic intelligence for a new world order" uradno podal predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser. Kot piše, bi EU morala podpirati ustanavljanje posameznih entitet, ki so si kulturno in zgodovinsko blizu.

Čeprav se morda zdi, da bi bile takšne regionalne povezave v nasprotju s pogodbami EU, moramo nanje gledati kot na realizacijo regionalne politike, podprto s strani Evropske Komisije.

Po Gaiserju gre za princip subsidiarnosti, na katerega je EU večkrat pozabila. "Češka, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Slovenija in Hrvaška so države, ki jih povezuje skupna zgodovina, kultura in politična dediščina, ki prihajajo iz stoletij življenja v Habsburški monarhiji." Zato takšnega politično in ekonomsko povezanega sistema držav za vzajemni dialog, stabilnost in napredek po Gaiserjevem mnenju ne bi smelo biti težko zgraditi.

Primer takega sodelovanja poznamo na drugem koncu Evrope, v Beneluksu, kjer so Nizozemska, Belgija in Luksemburg močno medsebojno povezane že desetletja.

Zaradi skupne zgodovine bi takšna povezava v Srednji Evropi lahko bila vzpostavljena zelo hitro, obenem pa bi bila tudi v interesu Bruslja, meni Gaiser. Države "srednjevropskega Beneluksa" bi namreč skrbele za zmanjšane napetosti politikov v svojih državah, ki za svoje napake večkrat krivijo le EU.

Nov resnejši korak v to smer bi lahko bila mednarodna konferenca predsednikov parlamentov vseh držav Srednje Evrope, ki jo Slovensko panevropsko gubanje, skupaj s partnerji, načrtuje za naslednje leto.

Po prepričanju članov gibanja gre namreč za vprašanje dolgoročnega državnega interesa Republike Slovenije in za izredno pomembno zunanjepolitično iniciativo.