Norbert Hofer: ograje na meji med Slovenijo in Avstrijo res nočem (1. del intervjuja za Domovino)

Tomaž Kavčič
3
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com

Norbert Gerwald Hofer je avstrijski politik in predsednik avstrijskega Državnega sveta, ki mu politični tekmeci in nenaklonjeni mediji očitajo populizem in skrajno desna stališča.

Hofer, ki je član Svobodnjaške stranke, je največ prahu vzdignil s predlogom za prepoved burke, z mnenjem, da Turčija ne sme postati del Evropske Unije in prepričanjem, da v kolikor bi Evropski parlament dobil več pristojnosti, bi morala Avstrija razmisliti od izstopu iz EU. 

Kandidat za predsednika Avstrije, ki je v prvem krogu predsedniških volitev visoko zmagal, nato pa v drugem krogu za las izgubil, bo po razveljavitvi volitev  strani avstrijskega Ustavnega sodišča spet skušal prepričati volivce. Ankete mu tudi tokrat pripisujejo velike možnosti za zmago.

Nekdanji pilot in letalski inženir se je ob neuradnem obisku Slovenije, natrpanem urniku navkljub, vzel čas tudi za Domovino.

V prvem delu intervjuja smo se z visokim političnim gostom pogovarjali o migrantski krizi in njenem reševanju, sodelovanju Slovenije in Avstrije pri tem ter o možnosti novega migrantskega vala, ki bi pritisnil na meje EU.

Gospod Hofer, lepo pozdravljeni s strani našega medija Domovina. Nekoč ste dejali: »Naš cilj je ohranitev naše kulturne identitete, da Avstrija ostane Avstrija in Evropa ostane Evropa«. Kaj je za vas ta evropska kulturna identiteta in v koliki meri jo spoštujemo, negujemo?

Mislim, da so vrednote, ki so nam vsem skupne, krščanske. Naša zgodovina je namreč krščanska, narejena na koreninah Judov in kristjanov. Od tod tudi naša kultura, ki se seveda ves čas spreminja, a če neko stvar radikalno in hitro spreminjamo, je to lahko zelo nevarno za našo kulturo.

V Avstriji imamo sedaj 600.000 muslimanov, kar je ogromno. Število kar raste in raste in seveda spreminja obraz Avstrije na način, ki mi ni všeč. Prihajajoči so bili večinoma sprejeti z dobrodošlico, a se morajo zavedati, da imamo pri nas zakone in pravila.

Na žalost večina sledi svojim pravilom, recimo šeriatskemu pravu. Govorijo, da ženske in moški nismo enakopravni. Zato moramo poskrbeti, da se v naših državah ne dogajajo stvari, ki so v nasprotju z našo kulturo in našimi običaji.

Lansko leto je EU dosegel obsežen migracijski val, morda največji do sedaj. Ste zadovoljni s tem, kako je EU odreagirala na migrantsko krizo? 

V Evropski uniji imamo pravila, Dublinske uredbe in schengen. Slednji omogoča, da nimamo mej med državami članicami, ker vstopni in izstopni nadzor izvajamo na zunanji meji.

A s tem migrantskim valom se je tako velika masa ljudi želela prebiti v Evropsko Unijo, da večina držav ni bila sposobna zavarovati svojih meja. Ne moremo dopustiti, da se države članice ob zunanjih mejah prepuščene same sebi. Zato moramo mejo Evropske Unije zaščititi skupaj.

Druga stvar, ki jo moramo storiti, je uveljaviti pravilne mehanizme, da bomo lahko odkrili, kdo je zares begunec in kdo to ni. Če nekdo dokaže, da je zares begunec, potem je dobrodošel in lahko v EU pride in ostane za določeno obdobje. Seveda le dokler potrebuje varnost.

Mislim, da bi se begunci v času bivanja pri nas lahko naučili mnogo stvari, denimo kako izpeljati obnovo svojih držav, ko bo situacija spet primerna za vrnitev. Po mojem mnenju bi bilo to pravilno ravnanje s strani Evropske unije.

© foto: Rok Rakun http://rrakun.com
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com

Bi morda bila rešitev tudi popolnoma zaprta zunanja meja EU za vse migrante?

Mislim da zaprta meja ni rešitev, dobro varovana in nadzorovana meja pa vsekakor. Moramo namreč vedeti, kdo prihaja v naše države, saj v EU med migranti prihajajo tudi borci ISIS.

V Avstriji imamo kar nekaj primerov naših državljanov, ki so odšli v Sirijo, da bi se borili na strani Islamske države. Najhujši paradoks je, da prihajajo nazaj in jih mi brez zadržkov spuščamo v državo. To je grozno.

Dejstvo je, da je večina migrantov muslimanske veroizpovedi. Znano je vaše mnenje, da islam nima mesta v Evropi. Zakaj menite tako in v čem vidite nevarnost Islama za evropsko sobivanje?

Ne bi rekel, da ravno nima mesta v Evropi, a zagotovo nima mesta v zgodovini članic Evropske Unije. Če nekdo kot musliman pride v Evropo in se drži naših zakonov, obenem pa še dela tukaj, se ne ukvarja s preprodajo drog ali s čemerkoli nelegalnim, je seveda dobrodošel.

A poglejva primer Avstrije. Sedaj imamo demografsko sliko za prihodnost, ki kaže, da bo leta 2050 v naši državi 50% muslimanskih otrok. To je nekaj kar ne moremo in ne smemo dopustiti. Ne poznam namreč niti ene muslimanske države, kjer so kristjani zares svobodni. Zato si tudi ne želim, da bi moji otroci in moji vnuki nesvobodni v Avstriji.

Ali po vašem mnenju obstaja neposredna povezava med migrantskim valom in terorističnimi napadi v Evropi?

Da, prepričan sem v to. Evropske varnostne agencije so namreč prijele nekaj takšnih borcev Islamske države, ki so se skrivali za domnevno begunsko identiteto.

Prav zaradi tega še enkrat poudarjam, da je potrebno zares pristopiti k skupnemu varovanju in nadzoru na zunanjih mejah. Obenem pa potrebujemo sodelovanje obveščevalnih agencij, ki bodo teroriste med navadnimi begunci uspele najti.

Kako uspešno sta se po Vašem mnenju z migrantsko krizo spopadli Avstrija in Slovenija? Lahko naši državi kot varuhinji schengenske meje karkoli očitate?

Zares mislim, da je naša država s Slovenijo zgledno sodelovala. Nimam ji kaj očitati, ceste so bile zaprte, prav tako tudi meja. Obe državi nista notri spustili nobenega ekonomskega migranta več.

Smešno je, da nam je Nemčija najprej očitala napačen pristop, a sedaj so veseli, da smo stvar izpeljali tako kot smo jo. Naši državi morata tudi v prihodnje sodelovati tako dobro, kot smo sodelovali lansko leto. Za naš skupni interes je to zelo pomembno.

© foto: Rok Rakun http://rrakun.com
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com

Se vam zdi ograja na meji med Avstrijo in Slovenijo potrebna? Zakaj da, oz. zakaj ne?

Zares nisem vesel zaradi ograje na meji med Slovenijo in Avstrijo. Zato bi rad vse sile naše države preusmeril v to, da bo zavarovana skupna zunanja meja Evropske unije. S tem bomo rešili problem in sploh ne bomo potrebovali te ograje na meji med našima državama. Prav to je resnična ideja celotne Evropske unije. Ograje na meji zares nočem.

Ob vse večjih razhajanjih med Turčijo in EU se zdi nov množičen migrantski val proti Zahodni Evropi vse bolj verjeten. Menite, da se na naših mejah lahko ponovijo scenariji iz lanske jeseni?

Množični migrantski val proti Evropi se bo po mojem mnenju v vsakem primeru ponovil, s sprejetim dogovorom s Turčijo ali brez njega. Morda masovnega vala letos še ne bo, bo pa zagotovo naslednje leto.

V drugem delu našega intervjuja (klik!)  smo se s avstrijskim politikom pogovarjali o njegovem odnosu do Turčije in razmerah v tej državi, o perspektivah skupne prihodnosti v Evropski uniji, zanimalo nas je njegovo mnenje glede obiska Vladimirja Putina v Sloveniji, kako gleda na to, da ga nekateri primerjajo z Donaldom Trumpom ter za konec odprli temo o slovenski manjšini v Avstriji.

3 KOMENTARJI

  1. Značilnost skrajne desnice, da prodaja kršačanske vrednoste je enaka ekstremnim muslimanovm, ki prodajajo te vrednote. Oboje pa je zloraba. Vprašanja beguncev tako med drugo kot po drugi vojni, bi moralo biti točno tej skupini ljudi daleč najbolj razumljivo, a ni. na srečo v Argentini, Italiji, Avstraliji ni bilo t.i. zaščitnikov krščanstva, ki bi begunce iz nekdanje Juge obdajali z rezilnimi žicami.
    Ne slo ne evropska politika ni sposobna razjasniti tistih osnovnih načel bivanja ljudi na tem delu planete. Omogočamo uvoz iz Zda, hkrati so sicer blokirali izvoz in izvoz v Rusijo, a dopuščamo, da Američani delajo masaker v Siriji. Na enak način, kot so ga v 51 državah južnega dela planeta, od Amerike do Afrike od Vietnama naprej. Beguncev je cca. 61 mio in so posledica tako kolonialistične politike vseh večjih držav EZ kot tudi mentalne impotence ZN ja. EU in ZN nista sposobna i nne znata preprečiti celo genocida na istem kontinentu. Bosna. Avstrijski kandidiat za predsenika se ne bo spomnil, kakšna je bila politika Avstrije do SLovenije, do naše manjšine na KOroškem. Še posebaj sedaj ne, ko je Avstrija najvčeji vlagatelj v SLo in pobira ogromno dodano vrednost. Seveda je prodajanje idej, ki prenetirajo egoizem, za tega kandidata tako normalen pjav kot je za Trumpa izjava, do bo vse Mehičane izgnal, da so posiljevalci in roparji. Ob tem, da je zunanja politikia ZDA v letih od druge vojne naprej ključno vplivala na poboj preko 7 miljonov civilistov. Samo Vietnam 2 mio.
    Ob tem, da slovenak vlada nima denarja za hitrejši ali učinkovitejši dostop gasilcev, kar je stalo v zadnjih 5 mesecih 1,2 nio eur, ima 5 mio za rezilno žico na meji. Ne vem, zakaj bi morala naša vlada moledovati o postavljanju žičnih ovir na avtrijsi strani, zelo preprosto se naredi v primeru postavljanja finančne ovire za avtrijska podjetja. Namreč denar je edina stvar, ki naše sogovornike zbodi, Tudi vojna v Siriji kot temleju beguncev ali pa bacil Erdogan delajo vse zaradi denarja, ki ga prinese oblast. Leta 2016 se pač turški predsenidk ali pa avstrijski kandidat ne moreta legitimno obnašati tako, kot so se pred 20 leti. Čas jih je prehitel. In nikjer ne piše, da se moramo ob tem, da Avstrijska podjetja prodajao svoje blago tukaj, priklanjati do tal.
    V Sloveniji ne vidim politikov, ki bi znali ali bili sposobni razumnih ukrepov v realnem času. Poteze Milanoviča v času njegove vlade glede beguncev bi naša politika morala ustaviti s protiukrepi, ne z žico. Nestrpnost povezana z neumnostjo pa sta dve vžigalici pri balkanskem ognju. Nacionalizem pa tretja.
    Glede izjave Hoferja, da slo manjšina ni probem. NI problem zato, ker je Avstrijska državna pogodba, ki so jo kršili vrsto let in so jo naši zamejci nato izborili na njihovem Ustavnem sodišču. Pri ljudeh na H v tem delu Evropa opažam pojav selektivne demence. Recimo pok. Heiderju.

  2. Druga stvar, ki jo moramo storiti, je uveljaviti pravilne mehanizme, da bomo lahko odkrili, kdo je zares begunec in kdo to ni. Če nekdo dokaže, da je zares begunec, potem je dobrodošel in lahko v EU pride in ostane za določeno obdobje. Seveda le dokler potrebuje varnost.

    Mislim, da bi se begunci v času bivanja pri nas lahko naučili mnogo stvari, denimo kako izpeljati obnovo svojih držav, ko bo situacija spet primerna za vrnitev. Po mojem mnenju bi bilo to pravilno ravnanje s strani Evropske unije.

    Ima kdo kaj argumentiranega proti?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime