Je cena izvolitve sredinska všečnost brez močne krščansko-demokratske Evrope?

Izvoljena Ursula von der Leyen je imela pred glasovanjem lep govor. Govor, ki je v dobrih tridesetih minutah orisal njen pogled na Evropo in na njeno prihodnje delo. Obenem pa je v detajlih nakazal tudi na posledice, ki jih krščanska demokracija kot ideja v Nemčiji trpi že desetletja za ceno velikih koalicij s socialisti.
Kandidatka je bila izvoljena z zgolj 9 glasovi večine. Za primerjavo: 2014 (Juncker): 422-250; 2009 (Barroso): 382-219; 2004 (Barroso): 413-251; 1999 (Prodi): 392-72. Udobne večine, ki so omogočale lažje vladanje ter manj raztrgane velike koalicije.
Jasno je, da bo aktualna Evropska komisija sestavljena kot najmanjši skupni imenovalec. Kandidati, ki bodo predlagani, bodo rezultat meddržavnega zakulisnega pogajanja. Medstrankarskih pogovorov za zaprtimi vrati, ki bodo še poglobili že tako obstoječ problem "daj-dam" dogovorne demokracije, ki se je razpasla v evropskih institucijah. Hkrati pa bo vsak predlog, ravno zaradi te slabe večine, verjetno razvodenel do nerazpoznavnosti preden bo dobil dovoljšnjo podporo v Parlamentu.
Vse to pa gre seveda na roke socialistom. Njihovo sposobnost obesiti se na popularne predloge, ki premikajo črto v pesku na področju pravic, morale in etike ter všečnih ekonomskih "bonbončkov", bo v tem mandatu še toliko bolj problematično in naporno zajeziti. Bruseljski uradniški balonček je dobil točno to, kar si želi. Nazivno "desne" vladarje, ki bodo morali za ceno kompromisa poklekniti pri lastnih načelih.
Kot krščanska-demokratka, kot konservativka, kot oseba, ki bi morala zagovarjati meritokracijo in ne pravic zaradi pravic samih, začne svoj govor s stavkom, da končno ima Evropa žensko za predsednico Komisije? Resno? Glede na to, da ni bila vodilna kandidatka, glede na to, da ni šla skozi demokratični proces izbire, ampak je rezultat zakulisne kuhinje Nemčije, ne bi ravno tega oznanjal kot velik uspeh. Ključno vprašanje je, ali bo sposobna opravljati delo, za katerega je postavljena. In, ali deli moje vrednote ter vizijo Evrope. To je vse, kar me kot Evropejca zanima. Spol je popolnoma irelevanten. Zato je tudi obljuba po spolni kvoti 50:50 med komisarji le populizem 21. stoletja.
Ravno vrednotni del pa je nekoliko pod vprašajem, glede na to, da je dejala naslednje: "...ta vizija pionirjem kot je bila Simone Veil, je v osrčju moje vizije Evrope. In ta duh bo vodil komisijo, ki ji želim predsedovati." Kot krščansko-demokratska političarka bi si lahko verjetno našla kak drug zgled, sploh, če je to edini zgled, ki ga navede v svojem govoru?
Zelo dobro je razložila pogled krščanskega demokrata na socialno-tržno gospodarstvo. Napovedala je podporo malim in srednjim podjetjem. Boj za pravice delavcev. Ter idejo, ki bi jo lahko najlažje strnili v načelo "pošteno delo, pošteno plačilo", ki mu očitno velja dodati tudi "pošteni davki". Kaj pa bo to pomenilo v realnosti bomo pa še ugotovili. Je pa razveseljivo, da Evropa še vedno nadaljuje s krepitvijo malih in srednjih podjetij. Čakamo, da ta "znanost" doseže našo vlado...
Celotno ekonomsko strategijo vrteti okrog ciljev zmanjšanja emisij in napovedovanje ambicioznih ciljev je izjemno nehvaležno ter morda celo nespametno. Govoriti o tem, da bo Evropa do 2050 ogljično nevtralna celina je vizionarsko. Ali pa utopistično. Odvisno, koga vprašate.
Toda preko ekonomije obračunati s svojimi političnimi nasprotniki znotraj iste politične družine, ki so ti pomagali do izvolitve, pa je nekaj neprecenljivega. Tako je Ursula von der Leyen v svojem govoru navrgla, da se nekatere države obračajo k avtoritarnosti, druge k protekcionizmu. Tretje pa si, po njenih besedah, kupujejo globalni vpliv in ustvarjajo odvisnost, ko investirajo v ceste in pristanišča. Vse tri (popolnoma različne) možnosti von der Leyenova vrže na isti kup in reče: "Nobena od teh možnosti za nas, mi si želimo multilateralizma. Želimo si poštene trgovine. Mi branimo vrednote, ker vemo, da je to bolje za vse nas. Mi moramo to storiti na evropski način." Izgleda bo ta famozni in neopisljivi evropski način mantra prihodnjih petih letih.
Četudi se strinjamo o zelenih ambicioznih ciljih in pogledu na novi zeleni sporazum za Evropo, ki naj bi ugledal luč sveta že v naslednjih 100 dneh, pa se ne gre strinjati s karakterizacijo razvoja Evrope, kjer je v celoti izpustila krščanstvo.
Novo izvoljena predsednica Evropske komisije je namreč podala naslednji opis: "Zibelka naše evropske civilizacije je grška filozofija in rimsko pravo. Pravna država je najboljše orodje, da branimo te svobode in zaščitimo najbolj ranljive. Ne bo kompromisa, kar se tiče spoštovanja pravne države. Nikoli. Zagotovila bom, da izkoristimo vse instrumente, ki jih imamo na voljo."
Torej Evropa brez krščanstva? Pljunek na večino ustanovnih očetov Evrope in njihovo dediščino ter prizadevanja. Na koncept spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je v jedru Evrope. Konec koncev zanikanje tisočletne zgodovine našega kontinenta. Evropske civilizacije.
Pri migracijah se ji je ponovno uspelo postaviti na konico noža, ki ob tej temi čaka vsakega krščanskega demokrata, saj obenem zagovarja empatijo in odločne ukrepe. Toda najbolj zaskrbljujoče je poudarjanje skupne azilne politike, novega pakta o migracijah in azilu ter razlaganje o novi delitvi bremen.
Sploh pa se začno prižigati določene rdeče luči, ko se o tem govori v kombinaciji s predlogom o sprejemanju odločitev s kvalificirano večino. Sprejemanje s kvalificirano večino je spolzek klanec navzdol vse do točke, ko bo tudi nominalno odločalo le nekaj večjih držav o usodi vseh.
Novo izvoljena predsednica tako izgleda kot političarka, ki ima veliko krščansko-demokratske kilometrine. Bomo pa videli kako bodo komisarji udejanjali njeno vizijo ter koliko bo vsak zakonodajni predlog prešel od EPP modre proti SD rdeči po vsakem ovinku, ki ga bo naredil pred glasovanjem.
Kandidatka je bila izvoljena z zgolj 9 glasovi večine. Za primerjavo: 2014 (Juncker): 422-250; 2009 (Barroso): 382-219; 2004 (Barroso): 413-251; 1999 (Prodi): 392-72. Udobne večine, ki so omogočale lažje vladanje ter manj raztrgane velike koalicije.
Jasno je, da bo aktualna Evropska komisija sestavljena kot najmanjši skupni imenovalec. Kandidati, ki bodo predlagani, bodo rezultat meddržavnega zakulisnega pogajanja. Medstrankarskih pogovorov za zaprtimi vrati, ki bodo še poglobili že tako obstoječ problem "daj-dam" dogovorne demokracije, ki se je razpasla v evropskih institucijah. Hkrati pa bo vsak predlog, ravno zaradi te slabe večine, verjetno razvodenel do nerazpoznavnosti preden bo dobil dovoljšnjo podporo v Parlamentu.
Vse to pa gre seveda na roke socialistom. Njihovo sposobnost obesiti se na popularne predloge, ki premikajo črto v pesku na področju pravic, morale in etike ter všečnih ekonomskih "bonbončkov", bo v tem mandatu še toliko bolj problematično in naporno zajeziti. Bruseljski uradniški balonček je dobil točno to, kar si želi. Nazivno "desne" vladarje, ki bodo morali za ceno kompromisa poklekniti pri lastnih načelih.
Kot krščanska-demokratka, kot konservativka, kot oseba, ki bi morala zagovarjati meritokracijo in ne pravic zaradi pravic samih, začne svoj govor s stavkom, da končno ima Evropa žensko za predsednico Komisije? Resno?
Prve povedi o tem, da je ženska?
Kot krščanska-demokratka, kot konservativka, kot oseba, ki bi morala zagovarjati meritokracijo in ne pravic zaradi pravic samih, začne svoj govor s stavkom, da končno ima Evropa žensko za predsednico Komisije? Resno? Glede na to, da ni bila vodilna kandidatka, glede na to, da ni šla skozi demokratični proces izbire, ampak je rezultat zakulisne kuhinje Nemčije, ne bi ravno tega oznanjal kot velik uspeh. Ključno vprašanje je, ali bo sposobna opravljati delo, za katerega je postavljena. In, ali deli moje vrednote ter vizijo Evrope. To je vse, kar me kot Evropejca zanima. Spol je popolnoma irelevanten. Zato je tudi obljuba po spolni kvoti 50:50 med komisarji le populizem 21. stoletja.
Ravno vrednotni del pa je nekoliko pod vprašajem, glede na to, da je dejala naslednje: "...ta vizija pionirjem kot je bila Simone Veil, je v osrčju moje vizije Evrope. In ta duh bo vodil komisijo, ki ji želim predsedovati." Kot krščansko-demokratska političarka bi si lahko verjetno našla kak drug zgled, sploh, če je to edini zgled, ki ga navede v svojem govoru?
Ekonomija je dobra, infrastruktura slaba?
Zelo dobro je razložila pogled krščanskega demokrata na socialno-tržno gospodarstvo. Napovedala je podporo malim in srednjim podjetjem. Boj za pravice delavcev. Ter idejo, ki bi jo lahko najlažje strnili v načelo "pošteno delo, pošteno plačilo", ki mu očitno velja dodati tudi "pošteni davki". Kaj pa bo to pomenilo v realnosti bomo pa še ugotovili. Je pa razveseljivo, da Evropa še vedno nadaljuje s krepitvijo malih in srednjih podjetij. Čakamo, da ta "znanost" doseže našo vlado...
Celotno ekonomsko strategijo vrteti okrog ciljev zmanjšanja emisij in napovedovanje ambicioznih ciljev je izjemno nehvaležno ter morda celo nespametno. Govoriti o tem, da bo Evropa do 2050 ogljično nevtralna celina je vizionarsko. Ali pa utopistično. Odvisno, koga vprašate.
Toda preko ekonomije obračunati s svojimi političnimi nasprotniki znotraj iste politične družine, ki so ti pomagali do izvolitve, pa je nekaj neprecenljivega. Tako je Ursula von der Leyen v svojem govoru navrgla, da se nekatere države obračajo k avtoritarnosti, druge k protekcionizmu. Tretje pa si, po njenih besedah, kupujejo globalni vpliv in ustvarjajo odvisnost, ko investirajo v ceste in pristanišča. Vse tri (popolnoma različne) možnosti von der Leyenova vrže na isti kup in reče: "Nobena od teh možnosti za nas, mi si želimo multilateralizma. Želimo si poštene trgovine. Mi branimo vrednote, ker vemo, da je to bolje za vse nas. Mi moramo to storiti na evropski način." Izgleda bo ta famozni in neopisljivi evropski način mantra prihodnjih petih letih.
Četudi se strinjamo o zelenih ambicioznih ciljih in pogledu na novi zeleni sporazum za Evropo, pa se ne gre strinjati s karakterizacijo razvoja Evrope, ki je v celoti izpustila krščanstvo.
Krščanstvo ni gradilo Evrope?
Četudi se strinjamo o zelenih ambicioznih ciljih in pogledu na novi zeleni sporazum za Evropo, ki naj bi ugledal luč sveta že v naslednjih 100 dneh, pa se ne gre strinjati s karakterizacijo razvoja Evrope, kjer je v celoti izpustila krščanstvo.
Novo izvoljena predsednica Evropske komisije je namreč podala naslednji opis: "Zibelka naše evropske civilizacije je grška filozofija in rimsko pravo. Pravna država je najboljše orodje, da branimo te svobode in zaščitimo najbolj ranljive. Ne bo kompromisa, kar se tiče spoštovanja pravne države. Nikoli. Zagotovila bom, da izkoristimo vse instrumente, ki jih imamo na voljo."
Torej Evropa brez krščanstva? Pljunek na večino ustanovnih očetov Evrope in njihovo dediščino ter prizadevanja. Na koncept spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je v jedru Evrope. Konec koncev zanikanje tisočletne zgodovine našega kontinenta. Evropske civilizacije.
Teror večjih držav?
Pri migracijah se ji je ponovno uspelo postaviti na konico noža, ki ob tej temi čaka vsakega krščanskega demokrata, saj obenem zagovarja empatijo in odločne ukrepe. Toda najbolj zaskrbljujoče je poudarjanje skupne azilne politike, novega pakta o migracijah in azilu ter razlaganje o novi delitvi bremen.
Sploh pa se začno prižigati določene rdeče luči, ko se o tem govori v kombinaciji s predlogom o sprejemanju odločitev s kvalificirano večino. Sprejemanje s kvalificirano večino je spolzek klanec navzdol vse do točke, ko bo tudi nominalno odločalo le nekaj večjih držav o usodi vseh.
Novo izvoljena predsednica tako izgleda kot političarka, ki ima veliko krščansko-demokratske kilometrine. Bomo pa videli kako bodo komisarji udejanjali njeno vizijo ter koliko bo vsak zakonodajni predlog prešel od EPP modre proti SD rdeči po vsakem ovinku, ki ga bo naredil pred glasovanjem.
Povezani članki
Zadnje objave

Delo je način življenja
11. 12. 2023 ob 20:14

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
11. 12. 2023 ob 18:41

Kanada ima rešitev za duševne težave in samomorilnost: pomoč pri samomoru in evtanazija
11. 12. 2023 ob 13:06

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?
10. 12. 2023 ob 17:07

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50
Ekskluzivno za naročnike

Delo je način življenja
11. 12. 2023 ob 20:14

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50
Prihajajoči dogodki
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
DEC
11
Večer Dvořakovih samospevov
20:30 - 22:00
DEC
12
V objemu odvisnosti: okrogla miza o odvisnosti
18:00 - 19:30
DEC
12
Pravljično Celje: Pravljični gala balet
18:00 - 20:00
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 20:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07
3 komentarjev
Kraševka
Kovač. 11,46
Pridružujem se vašemu mnenju.
MEFISTO
Slaba izbira.
Pri šestih ali sedmih otrocih, ki so v letih, ko najbolj potrebujejo mamo, je dala prednost politiki.
MEFISTO
Znova ta sredinskost, ki je v realnem življenju ni.
Smo desničarji in so nepremišljeni levičarji ali še kaj hujšega.
Cena izvolitve te kandidatke bo visoka.
Upam, da se motim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.