Hišni ljubljenčki bolj onesnažujejo okolje kot otroci

Ni redko, da slišimo pozive raznih tako imenovanih okoljsko ozaveščenih ljudi, da naj imamo, če nam je količkaj mar za okolje, malo ali nič otrok. V retoriki sodobnega ekološko zavednega posameznika so otroci skorajda na ravni plastičnih vrečk. Nepotrebni in ekološko problematični. Še zlasti, če jih je več.
Ekološko nevzdržni otroci?
Seveda je prvi pogoj, da ima vsak toliko otrok, kolikor jih želi in kolikor jim je zmožen zagotoviti normalne pogoje življenja, pri čemer pa normalni pogoji življenja ne vključujejo najnovejšega vozička in pozneje telefona. Tako se hitro zgodi, da družina z enim otrokom pušča veliko večji ogljični odtis kot družina s petimi. Razliko lahko pomenijo že eksotične počitnice z letalom.
Sicer pa je gledati na otroke kot na onesnaževalce sprevrženo. Otroci so najdragocenejše, kar imamo kot človeštvo, in so prihodnost tega planeta. Otrok, ki prvo obdobje svojega življenja, če gledamo samo ekonomsko, zgolj jemlje, bo preostanek svojega življenja dajal in ustvarjal.
Razni naravovarstveniki nas stalno opozarjajo, da zaužijemo preveč mesa. Da je to v količinah, kot jih konzumiramo na zahodu, nezdravo in da globalno zelo slabo vpliva na okolje. Gotovo bi lahko shajali z manj, naše telo bi nam bilo hvaležno in tudi sama pridelava mesa bi lahko postala bolj trajnostna. Kljub temu pa ravno primer mesne industrije pokaže sprevrženost sodobnega ekološkega aktivizma, ki je že davno izgubilo stik z realnostjo.
Danes je na svetovni ravni 20% svetovne proizvodnje mesa namenjeno hrani za hišne ljubljenčke in ta delež naj bi v prihodnjih letih še naraščal. Proizvodnja hrane in 'priboljškov' za živali je industrija, vredna več kot milijard dolarjev.
Onesnaževalci, ki lajajo in mijavkajo
Danes je na svetovni ravni 20 % svetovne proizvodnje mesa namenjene hrani za hišne ljubljenčke in ta delež naj bi v prihodnjih letih še naraščal. Proizvodnja hrane in 'priboljškov' za živali je industrija, vredna več kot milijardo dolarjev.
Seveda ni nič narobe, če imamo hišnega ljubljenčka. Živimo v svobodi (kljub trenutni vladni parodiji svobode) in nimamo pravice drugim diktirati načina življenja, dokler ta ne zadeva naših pravic. In tuj hišni ljubljenček, ki ne kaka po našem pragu in ne napada naših otrok, se nas, seveda, ne tiče.
Je pa zanimiv paradoks, da so ravno »podnebno« ozaveščeni ljudje, ki tako zelo radi drugim pridigajo o njihovem načinu življenja, ki da onesnažuje naš ljubi planet, in si celo drznejo namigovati, da je neekološko imeti več otrok, zelo pogosto lastniki hišnih ljubljenčkov. Kar je, če pogledamo podatke na globalni ravni, skrajno ekološko neodgovorno in močno obremenjuje okolje.
V stilu, pometem najprej pred tvojim pragom, pred svojim pa ne bom, ali bolj svetopisemsko, pusti da vzamem iver iz tvojega očesa, bruna v mojem pa ni, kažejo s prstom na tiste, ki imajo namesto kužka ali mucka otroka in ga celo peljejo v par kilometrov oddaljen vrtec s starim dizlom, ker pač ne živijo v centru Ljubljane, da bi ga lahko s kolesom ali električno trolo.
Hišni ljubljenček kot luksuz
Vsaj eno od božjih navodil smo uspeli kot človeštvo res dobro izpolniti. In sicer: “Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita …” (1 Mz 1,28). Bog pač nikoli ni rekel: »Priskrbita si namesto otrok kužka.« Ali: »Imejta vsaj dve mački.«
Če pogledamo povsem realno – hišni ljubljenčki so popolni luksuz. Niso nujni za nobeno sodobno človekovo potrebo. Pravzaprav so velikokrat zgolj poceni nadomestek za čustveno navezanost, ki bi jo posameznik pravzaprav moral graditi s svojo vrsto. So modni dodatek, znak prestiža, hobi …
Če pogledamo povsem realno – hišni ljubljenčki so popolni luksuz. Niso nujni za nobeno sodobno človekovo potrebo.
Otrok bo zelo verjetno tekom svojega življenja, če ga ne vzgajajo popolni kreteni, temu planetu in človeštvu za vso skrb vračal z delom in ustvarjalnostjo, hišni ljubljenček bo pa samo jemal in vse, kar bo kdaj vrnil, bo kupček humusa. Govorimo seveda globalno gledano. Individualno gledano lahko ima hišni ljubljenček veliko vrednost za svojega lastnika. In očitno jih veliko ima, saj sicer ne bi bili hranjeni bolje in dražje kot je hranjen povprečen otrok v tretjem svetu.
Primerjava je seveda malo absurdna, toda logika raznih aktivistov, ki tako lahkotno pozivajo k manjšemu številu otrok (ki se pravzaprav po vsem svetu že leta umirja, na zahodu pa je v globokem minusu), je absurdna še bolj.
Če hočemo kot človeštvo preživeti, napredovati in biti okoljsko vzdržni, se lahko torej za začetek odpovemo hišnim ljubljenčkom. Ali vsaj tisti najbolj ekološko ozaveščeni med nami. Prdenje krav, ki proizvajajo hrano za njihovega psa, bolj brezsmiselno onesnažuje okolje kot prdenje krav, ki proizvajajo prehrano za ljudi.
Če se že gremo reševanje okolja na tem nivoju, potem ključna vprašanja niso, ali je ekološko imeti otroke in koliko ljudi lahko prehrani ta planet. Ampak je ključno vprašanje, ali je prav, da moj pes dnevno porabi energije za pet afriških otrok?
Prihodnost pripada otrokom
Ne bi bilo prav omalovaževati pomena hišnih ljubljenčkov, ki so lahko v današnjem odtujenem svetu marsikomu edina družba in uteha v težkem obdobju. Toda tukaj ne sme biti pike. Človek je namreč poklican h globljim odnosom. K odnosom, v katerih je lahko tudi ranjen, a v njih raste in postaja vedno bolj on sam. Tega nam še tako imeniten kuža niti muca ne moreta zagotoviti.
Bolj trajnostna pridelava hrane ne bo prišla po poti pridiganja naivnih aktivistov, ki hranijo invazivne rečne podgane in oblačijo pse, ampak po poti tehnološkega razvoja in predvsem po poti spreobrnjenja srca, ki brez pohlepa in v spoštovanju do stvarstva vzame to, kar potrebuje za prijetno življenje in ustvarjanje.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Svobodni pravljičarji z Gregorčičeve

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
Ekskluzivno za naročnike

Svobodni pravljičarji z Gregorčičeve

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

24 komentarjev
Andrej Muren
Ljudje v Evropi, imejte več otrok in manj psov, pa boste vsaj pametni, če vam zeleni že ne bodo pripisovali podnebne pravičnosti.
Igor Ferluga
Večina metana po prebavi prezvekovalcev ( fermentacija sladkorjev ob prisotnosti mikroorganizmov) živali nasprotno prepričanjem, tudi avtorice, oddajo preko gobca, ne preko zadnjice. Pomembne količine metana nastajajo tudi pri skladiščenju in predelavi gnoja. Oboje se da zmanjšati. Precej je bilo raziskav v zvezi z dodatki v prehrani goveda, zlasti učinkovito se je pokazalo dodajanje nekaterih morskih alg v minimalnih količinah. Sicer človeška dejavnost ni nadpolovični izvor metana in tudi poljedelstvo ni nadpolovični izvor metana pri človeških dejavnostih.
Nekateri so, tudi ugledni mediji med njimi, v preteklih letih iz kdovekakšnih motivov napihovali pomen toplogrednih emisij goveda v skupnem deležu. Resne reference še vedno okoli 76% delež učinkov toplogrednih emisij pripisujejo emisijami CO2 in okoli 15% emisijami metana. V celokupnem deležu naj bi govedo prispevalo pod 2%. Ni zanemarljivo, ampak vseeno - prosim, ne diabolizirat kravic, kmetov, kulturne krajine travnikov in pašnikov.
Freising
Seveda tudi hišni ljubljenčki "onesnažujejo" okolje, okolje onesnažujejo pravzaprav vsi današnji hobiji, začenši s potovanji, vožnje motorji, avtomobili, vsa internetna in elektronska zabava je velik porabnik elektrike in časa, pravzaprav vsa h karierizmu usmerjena družba, kjer je treba do 35. leta študirati, ne vem kaj vse doseči, potem pa prideta na vrsto, recimo otrok ali dva. Največji onesnaževalec okolja je k storilnosti in dobičku usmerjena družba, neoliberalni kapitalizem. Res rabimo stanovati v zidanih hišah ali vilah, če bi bila zadosti v zemljo vkopano zavetje? in tako naprej...
Vse to drži. Torej je sporočilo članka, da moramo opustiti vse "radosti in udobja življenja" in se ukvarjati z osnovno reprodukcijo: prehranjevanjem in razmnoževanjem, dokler ne napolnimo vse zemlje?
Friderik
Freising, točno veš, da avtorica ni pisala o tem
omega
Bivališče naj bo po vaše "v zemljo vkopano zavetje", Arheologi res omenjajo takšna bivališča izpred več tisočletji, ki so bila vseeno pokrita s vejami in travo, torej nekakšno streho. Ne verjamem, da ste se osebno pripravljeni v teh decemberskih dneh preseliti v takšno bivališče. Samo v tropih je še v 20 stoletju nekaj manjših plemen in npr Pigmejci živelo v takšnih bivališčih. Luksuzne domače živeli, za nekatere ti ljubljenčki, so ne glede na družbeno ureditev potrošnik hrane in nezanemarljivo prispevajo k ogljičnemu odtisu. Nekateri vodijo na sprehode po več tudi 3 pse, imamo že v rezvidu poklicev sprehajalca psov. Poleg tega ogrožajo ljudi saj so psi na javnih površinah pogosto prosto spuščeni, lastnik daleč za njimi in napadi na ljudi niso nobena redkost. Absurdno je da je pod oblastjo NEsvobode v Sloveniji pasja hrana obdačena po nižji stopnji 9%, otroška hrana pa s normalnimi 22%.
Lastnicapsa
Gospa Andreja, seveda tudi lastniki hišnih ljubljenčkov prispevamo k ekološkim težavam. Danes samo s tem, da dihaš, prispevaš svoje. Ampak dajmo roko na srce, ne marate živali. Zato pač ne razumete, koliko ljubezni predstavlja hišni ljubljenček. In verjetno ne vidite, koliko dobrega imamo ljudje tudi sicer od živali: od poskusov v laboratorijih, da imajo vaši sončki zdravila, pa do tega, da uporabljamo njihovo kožo in dlako za oblačila. In ti štirinožni ekološki nepridipravi najdejo mamila, orožje... hitreje kot ljudje itd. Skratka, študije kažejo, da so največji onesnaževalci prav družine. Se zavedate, kakšna svinjarija so sodobne plenice, pamperske? Nerazgradljive so, za začetek. Lepo vas prosim, malo krščanske ljubezni ne bi manjkalo.
helena_3
Gospa Lastnica psa, vsej silni ljubezni navkljub - ali ste kdaj vprašali kakšnega kmeta, ki ima travnik v bližini pasjeljubskega naselja, koliko pasjih drekov najdejo v krmi za živali in kako to vpliva na zdravje rejnih živali? Po drugi strani, koliko plenic so pobrali iz krme? Da ne bo pomote: tudi sama imam psa. Na kmetiji. Zmeraj smo ga imeli. Ne, ni privezan. Spi v mojem skromnem bivališču. Imam ga rada - ampak glavno ljubezen mi predstavljajo moji vnuki. Oni so moja prihodnost - da bodo nadaljevali moje delo in delo mojih prednikov. V tem je štos. Plenice se reciklirajo, navsezadnje jih uporabljajo tudi stari in bolni. Nikakor niso glavni odpadek sodobne družbe. Za konec: hvala Bogu za družino in vnuke!
Kraševka
Helena 3, enako tudi sama razmišljam. Sicer pa je največji KRIVEC za onesnaženje in segrevanje naše Zemlje tisti, ki so IZUMILI PLASTIKO, ki se ne razgradi niti v 200 letih. Sredi morja so celi otoki PLASTIKE. Enako je ob cestah in na travnikih ob cesti. Namesto plastičnih steklenic, naj se spet uvede STEKLO, pa bomo rešili 75% problema.
helena_3
Hvala za odličen komentar, ga. Andreja! Se popolnoma strinjam z vami.
Kraševka
Andreja Barat je točno prikazala, da živalski ljubljenčki tudi ONESNAŽUJEJO.
Jaz bi rada povabila Tino Gaber - ljubiteljico psov in njene prijateljice iz NVO, da pridejo v našo vas.
Ko stopim na našo parcelo, ki je ob cesti kjer sprehajajo "ljubljančke", moram še kako paziti, da ne stopim na njihove IZTREBKE.
A ni to veliko onesnaženje, da nekdo, ki pride na obisk, prinese v hišo na čevljih iztrebek "ljubljenčka"?
PW-Tacka
Kdo je kriv za ne pobrane iztrebke.❓ Ljudje vendar ‼️, torej izobražujemo skrbnike, da se vedejo, kot veleva zakon. I Imam psa za katerega odgovorno skrbim. Je tudi terapevtski pes, ki je narisal mnogo veselja in smeha otrokom, invalidom, starostnikom..... Jezijo pa me sosedove mačke za katerimi moram pobirati iztrebke na svojem zelenjavne vrtu.
Silvin
Hvala za odličen članek, kolumno! Kot slep človek vem, kako so sprevrženi odnosi v družbi.
Se zgodi, nekoč sem bil priča takemu prizoru, da ljudje prej občudujejopsa, ki spremlja slepo osebo kot slepo osebo, ki jo junaško maha z belo palico.
Realist
Papež naj raje okara prostozidarske elite, kot pare, ki nimajo otrok.
Friderik
Imeti psa namesto otroka je, milo rečeno, kratkovidno udobje. Pes zahteva samo, da ga pelješ za vogal kakat in lulat ( in po ca 15 letih k šintarju), otrok pa , saj vemo, vsaj 15 let... Družba brez otrok je zapisana smrti. Lahko bomo imeli zapisano v zakonih ali celo ustavi množico pravic. Ne bo nikogar, ki bi jih zagotavljal. Generacija, ki je bila še plodna je ustvarila sistem. Tega je potrebno vzdrževati in vzdržuje se ga samo s kvalificiranim kadrom. Kam boš šel, če ne bo zdravnika? K vraču?
Friderik
Lepo povedano.
Pravijo, da pojemo preveč mesa. Mogoče res ne potrebujemo toloko beljakovin, kot jih zmečemo vase. A problem je , da tu na Zahodu ( in verjetno še kje) pojemo preveč . Ne potrebujemo toliko za naše mestne aktivnosti z avtom sem z avtom tja. Zato je debelost, prekomerna teža in morbidna debelost in s tem povezane bolezni , večji ekološki problem, kot tiste kravice, ki prdijo metan.
Dvomljivec
Hišni ljubljenčki so požiralci starih krav molznic, starih plemenskih svinj, puranov in na milijone odsluženih kokoši nesnic. Te izčrpane živali so po zakolu prepovedane za ljudsko prehrano, saj njihovo meso vsebuje marsikaj, zaradi česar psi in mačke obolevajo za rakom, alergijami in drugimi degenerativnimi boleznimi.
Hribarjev Rafko
Stare krave molznice in stare svinje gredo v suhomesnate izdelke. Velika dodana vrednost. Brez stare kokoške je tud huda umetnost skuhat pametno nedeljsko župo. Prepovedane v prehrani so bolne in zdravljene živali, v humani in živalski prehrani. Tako, da dvomim v Dvomljivčeve dvome
Dvomljivec
Rafko je očitno našel tržno nišo za iztrošene nesnice iz farm, le tega ni povedal, kje jih prodajajo za juho, če jih ni na policah pri največjih trgovcih, saj gre za milijonsko število odpisanih kur. To da gredo stare plemenske svinje v suhomesnate izdelke jev lovska, saj tako smrdljivih izdelkov nebi jedel nihče. Tudi meso starih krav ni nikjer na prodaj, vsi nudijo junetino.
rasputin
Einstein je rekel nekako takole: "Ne vem, ali sem jaz nor ali je ves svet nor."
Mogoče se mu pa ni samo zdelo in je res ves svet nor. Dokazov je brez števila.
Kraševka
Danes se tako kot Einstein, sprašuje množica Slovencev. Vladajoči nam obračajo marsikaj "na glavo".
MEFISTO
Vem, zakaj ne berem Andreje Barat!
Janez
A boli, že če samo vidiš naslov?
Peter Klepec
Ja, hiperproduktivnost medijev ubija duha, ce rigorozno ne selektiras serviranega. Tudi ti mediji mocno onesnazujejo okolje z neumnim in nepotrebnim.
MEFISTO
Drragi Janez, zadoščajo mi nič bolj premišljeni komentarji. Zakaj dilema, (živali hišni ljubljenčki) ali ljudje (otroci)? Mar ne bi bilo bolj človeško, lepo in koristno, če bi se zavzemali za oboje. Toda. za kaj takega se je treba duševno angažirati, ozkosrčnost pa pride spontano sama od sebe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.