Feminizacija poklicev: med novimi zdravniki, pravniki in učitelji zgolj četrtina moških

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred meseci je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprožilo obsežno oglaševalsko kampanjo s fokusom na problemu "neuravnoteženosti med spoloma", pri čemer je k problemu pristopilo predvsem iz stališča neenakosti ženskega spola.

Oglasi tako pozivajo k "enakomerni porazdelitvi vlog" pri domačih opravilih in izenačitvi razmerij med spoloma na vodilnih položajih v gospodarstvu ter politiki.

Ministrica  dr. Anja Kopač Mrak je celo napovedala uvedbo kvot za "manjšinski spol" v upravah podjetij. 

Ob tem pa se na univerze že vsaj petnajst let vpisuje več deklet kot fantov, proces popolne feminizacije pa med drugim doživljajo pravniški, zdravniški in učiteljski poklic.

V nadaljevanju predstavljamo nekatere izmed najbolj feminiziranih poklicev in študentskih smeri.

Ko študentje in študentke ...


V visokošolskem izobraževanju na področju zdravstva je bilo med leti 2004 in 2011 70% študentk in 30% študentov. Podobna situacija je na področju prava, toliko večji razmak je v izobraževanju učiteljev, kjer delež študentov moškega spola niha med 10% in 20% odstotki.

Rekord v razmerju spolov lahko opazimo pri študiju socialnega dela, kjer moški spol pri številu vpisanih leta 2010 sploh ni imel svojega predstavnika, število študentov pa ni med leti 2004 in 2011 nikoli preseglo 10%.

V vseh kategorijah med leti 2004 in 2014 število ženskega deleža v visokošolskem izobraževanju presega 57%. Ob tem se tudi razmerje ohranja v številu diplomiranih po spolu - med leti 2004 in 2014 je med diplomiranimi 60-70% ženskega spola.

Od tega je diplomantov moškega spola na področju izobraževanja učiteljev 15-23%, v pravnih vedah 25-30%, na socialnem delu pa med 7-11%, ter v medicini med 31-37%.

[gallery_media_slugs=statistika-medicina.jpg,izobrazevanje-uciteljev.jpg,pravne-vede-spoli.jpg,socialno-delo-spoli.jpg,razmerje-spolov-med-diplomanti.jpg,razmerje-spolov-med-studenti.jpg]


... pridejo na delovna mesta


Razmerje med spoloma se, ko na omenjenih smereh študentje in študentke diplomirajo, ohranja ali pa se še potencira tudi na delovnih mestih.

Tako je sodelavk v razmerju do sodelavcev po podatkih Statističnega urada RS v zdravstvu preko 80%, vzgojiteljic in učiteljic razrednega pouka čez 90%.

V sodstvu na vrhovnem sodišču in na višjem delovnem in socialnem sodišču sicer moški predstavljajo več kot polovico sodnikov, zato pa ženske na drugih - torej višjem, okrožnem, okrajnem, upravnem ter delovnem in socialnem sodišču - predstavljajo več kot 70% ali celo 80% vseh sodnikov.

KOMENTAR: Veronika Snoj
Bomo uvedli tudi moške kvote za pravnike, zdravnike in učitelje?
Pri vprašanju enakopravnosti med spoloma se zdi, da pristojno ministrstvo do problema pristopa povsem z napačnega vidika, oziroma z davkoplačevalskim denarjem rešuje neobstoječe probleme. Slednje je pred časom na Domovini nazorno predstavil Rok Trdan s podatki, da je dohodkovna razlika med spoloma v Sloveniji najmanjša v Evropi ter da slovenski moški za gospodinjska opravila porabi več časa od vseh svojih evropskih kolegov. O nesmiselnosti uvedbe kvot je na Domovini prav tako že pisal Rok Novak, če pa se že gremo spolnega uravnavanja poklicev na tovrsten način, bi se zgornja poklicna področja zagotovo morala znajti na vrhu prioritetne liste. A po ravnanju ministrice  sodeč je resnično vprašanje, ali jim gre res za enakost med spoloma ali pa ni zadaj kakšna druga ideološka agenda.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike