Evropsko sodišče za človekove pravice poziva Slovenijo, da se izjasni o zadevi Čeferin

Vir osnovne foto: pixabay, vstavljena foto: zajem zaslona
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)  je sprožilo postopek v zadevi Kodrič proti Sloveniji, v kateri je Rok Čeferin odločal na dveh nivojih - najprej kot član upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, nato pa še kot ustavni sodnik.

Sodišče v Strasbourgu je včeraj na spletnih straneh objavilo dopis, s katerim Slovenijo poziva, naj se opredeli do zatrjevane kršitve poštenega postopka. Roka Čeferina sodišče označuje s kraticama R. Č.

Slovenija, oziroma slovensko Ustavno sodišče, je zdaj tudi uradno obveščeno o tem, da je primer Kodrič na ESČP. Ko so namreč odločali ali razveljaviti sklep in o zadevi presoditi še enkrat, se jim, kljub pozivom ustavnega sodnika ddr. Jakliča, slednjega ni zdelo vredno preveriti. 

Tema sicer v slovenskih medijih do sedaj ni požela veliko pozornosti. Bo po pozivu ESČP drugače?

Sodišče Slovenijo spominja, da vse skupaj za Slovenijo ni prvič in da je bila že trikrat obsojena zaradi podobnih kršitev. V enem od primerov je na dveh stopnjah, kot višja in ustavna sodnica, odločala Marta Klampfer. V drugem je kot svetovalec stranke in kot ustavni sodnik odločal Lojze Ude. V tretjem primeru je ista oseba sodila kot višji in vrhovni sodnik.

Zato ESČP v tem primeru sprašuje vpletene strani: »Ob upoštevanju vpletenosti R.Č. v postopku pred odvetniško zbornico glede pritožnikove prošnje za vključitev na seznam odvetniških kandidatov, bi lahko senat ustavnega sodišča, katerega R.Č. je bil član in ki je obravnaval pritožnikovo kasnejšo ustavno pritožbo, štel sodbo za nepristransko, kot zahteva člen 6 § 1 Konvencije?«

V četrtek, 8. aprila, pa bo ESČP razglasil tudi sodbi Ahac proti Sloveniji in Logos Trend proti Sloveniji. Oba pritožnika, družbo Logos Trend in Antona Ahaca, je pred Ustavnim sodiščem zastopala odvetniška pisarna Čeferin, pritožbi v Strasbourg pa so za njiju poslali drugi odvetniki.

Kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj je spornega v Čeferinovem ravnanju?


Ustavno sodišče je kršilo človekove pravice pritožniku Petru Kodriču, ki je, po izrabi drugih sodnih instanc, marca 2018 pravico iskal še na Ustavnem sodišču. Izkazalo se je namreč, da je o pritožbi, kot zatrjuje, pomotoma, odločal ustavni sodnik Rok Čeferin, ki bi se moral iz odločanja izločiti. Čeferin je namreč o zadevi (ali je Kodrič primeren kandidat za odvetnika) odločal še kot član upravnega odbora Odvetniške zbornice. Kot sodnik poročevalec je Čeferin novembra 2019 v senatu treh sodnikov predlagal, da pritožnikove ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.

Konec decembra 2020, več kot leto dni kasneje, pa je Rok Čeferin kolege sodnike in sodnice obvestil, da je bil pred nekaj dnevi obveščen o tej zadevi ter predlagal, da se o njej, v spremenjeni sestavi senata, še enkrat odloči. Kot je dejal sodnikom, je to izvedel od nekega kolega, a njegove identitete ni razkril, je bilo zapisano v odklonilnem ločenem mnenju ddr. Klemna Jakliča.

V razpravi med sodniki o tem, ali se naj sklep razveljavi ter o zadevi ponovno odloča, je ddr. Jaklič opozoril, da bi bilo, glede na časovno distanco od primera, mogoče, da ga že obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice.

“Če bi Ustavno sodišče razveljavilo in s tem za nazaj spremenilo svojo odločitev izpred leta dni, bi s tem tudi potencialno poseglo v proces morebitne viseče pritožbe na ESČP,” je argumentiral Jaklič. Ponovno odločanje v takih primerih pa je po njegovi oceni nedopustno. “Takšno pravilo bi pomenilo, da bi lahko pri katerikoli kršitvi človekove pravice, ki smo jo zagrešili ali je ne prepoznali na Ustavnem sodišču, naknadno, ko in če bi se pritožniki pritožili na ESČP in imeli resne možnosti za uspeh, spreminjali naše odločitve za nazaj,” je zadevo v praksi karikiral ustavni sodnik.

Zato se je ddr. Jakliču pred odločitvijo zdelo pomembno izvedeti, ali je zadeva morda na ESČP. A pri tem mu dr. Rok Čeferin ni znal pomagati, saj je zatrdil, da za vidik morebitne pritožbe na ESČP ne ve. Jaklič je zato prosil kolege, da bi preučili možnost, da se ugotovi, ali je bila pritožba na ESČP vložena, vendar večina ni bila za to oz. se ji ni zdelo pomembno. Večina je s 5:2 odločila, da sporni sklep kljub poteku leta in pol od kršitve za nazaj razveljavi. Nekaj tednov po tem pa se je v javnosti pojavila informacija, da je pritožba P. Kodriča zoper sporni sklep Ustavnega sodišča dejansko že dalj časa na ESČP.

Ustavni sodnik Jaklič je s svojim stališčem ostal osamljen, večina ustavnih sodnikov pa je odločila, da sklep razveljavi in o zadevi odloča ponovno.

Več si lahko preberete v našem članku z naslovom Ustavno sodišče bo odločalo ponovno, Rok Čeferin trdi, da ni vedel, da je zadeva na ESČP.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike