Evropska veleprodaja elektrike na predvojni ravni. V Sloveniji pa napovedi o 60 % višjih položnicah

Pred enim letom so evropski politiki opazovali, kako so veleprodajne cene plina dosegle rekordne vrednosti. Zdelo se je, da so številke neustavljive: Avgust 2022 se je začel s trgovanjem s plinom v sistemu Title Transfer Facility (TTF), vodilnem evropskem vozlišču, po 145 evrov na megavatno uro (MWh), kar je bila alarmantna raven. Dva tedna pozneje je TTF prvič v zgodovini presegel mejo 200 evrov za MWh. Do 26. avgusta je TTF uspelo nepredstavljivo: dosegel je 300 evrov za MWh.

Vendar pa je temu sledil tudi padec in prejšnji petek je TTF trgovanje zaključil po ceni skoraj 35 EUR MWh.

Obenem pa se v Sloveniji za jesen in prihajajoče leto napoveduje poskok cen za elektriko. Položnice za avgust bi lahko bile višje za več kot 50 %. Prihodnje leto pa že za več kot 60 odstotkov.

Cena uspeh Bruslja ali reakcije ljudi?

Potem ko so cene plina v Evropi dosegle zgornjo mejo 300 EUR/MWh, so nato začele vztrajno padati in se vrnile na dvomestno vrednost. Prejšnji petek je TTF trgovanje zaključil po ceni skoraj 35 EUR MWh – kar je 88-odstotno znižanje v primerjavi z zgodovinsko najvišjo vrednostjo, doseženo avgusta 2022. S tem se je celina približala tradicionalnim vzorcem izpred pandemije, ko so se cene, ki so jih podpirale obilne in poceni ruske dobave, zanesljivo gibale med 15 in 25 EUR MWh.

Čeprav so si politiki v Bruslju hitro čestitali za geoekonomsko zmago, je ključ do uspeha v zapleteni kombinaciji dejavnikov, vključno z milejšo zimo od običajne, ki je zmanjšala povpraševanje po ogrevanju. Glavni med dejavniki je izjemen napor, ki so ga evropska gospodinjstva in zlasti evropska industrija vložila v zmanjšanje porabe plina v obupnem poskusu, da bi zmanjšala svoje hitro naraščajoče račune.

Čeprav je EU uvedla cilje za varčevanje z energijo brez primere, so potrošniki kljubovali pričakovanjem in zmanjšali porabo precej nad želenim ciljem: Med avgustom in januarjem se je poraba plina v evropskem bloku zmanjšala za 19,3 %, kar je zlahka preseglo 15-odstotni cilj, ki so si ga države članice prostovoljno zastavile lani. Varčevalna politika se je izkazala za tako učinkovito, da je bila pozneje podaljšana do marca 2024.

Mednarodna agencija za energijo meni, da so spremembe vedenja tako globoke, da bi lahko napovedale novo obdobje porabe energije. »Nekatere od teh dejavnikov lahko štejemo za ciklične ali začasne, kot so cenovno občutljiva menjava goriva ali vremenski vplivi,« je agencija navedla v poročilu, objavljenem v začetku tega leta. »Drugi, kot so povečanje zmogljivosti obnovljivih virov, izboljšanje učinkovitosti in prodaja toplotnih črpalk, pa so strukturni in postavljajo temelje za trajno zmanjšanje povpraševanja po plinu ... Obstajajo tudi manj zaželene strukturne spremembe, kot je trajno zaprtje tovarn ali podjetij,« je še pisalo v poročilu agencije.

Počasen konec državnih subvencij

Rezervoarji utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), številni dogovori z neruskimi dobavitelji, nova shema skupnih nakupov in nenehno varčevanje z energijo ohranjajo dostopne cene oskrbe s plinom – ali vsaj tako dostopne, kot so lahko v času vojne. Podzemna skladišča plina trenutno izkoriščajo več kot 92 % zmogljivosti, kar je obetaven znak, saj mora skupna obveznost bloka do 1. novembra doseči 90 %. Vendar pa nihanja niso izginila za vedno – postala so le bolj obvladljiva, je dejal Simone Tagliapietra, višji sodelavec pri Brueglu, gospodarskem think tanku.

»Čeprav so cene zdaj precej nižje kot lani, so še vedno nestanovitne. Vse, kar se zgodi na strani ponudbe ali povpraševanja, lahko vpliva na cene in povzroči, da te dnevno ali tedensko precej močno nihajo. To je del novega normalnega stanja na evropskem trgu plina,« je v intervjuju za Euronews povedal Tagliapietra. »Nihanja so vedno v obsegu 5 %, 10 % ali 20 %. Nič tako dramatičnega, kot smo mu bili priča.« Strokovnjak dodaja, da bi morale vlade ob preobratu in opuščanju panike postopoma ukiniti obsežne subvencije, ki so jih uvedle med krizo, in se namesto tega osredotočiti na usmerjeno podporo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. To priporočilo je izrazila tudi Evropska komisija, ki se boji, da bi lahko stalne injekcije javnega denarja izkrivljale trg in zmanjšale motivacijo za varčevanje z energijo.

Vendar ta uspeh ni bil poceni: Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da je Evropska unija lani za nakup plina porabila skoraj 400 milijard evrov, kar je skoraj trikrat več kot leta 2021. Po podatkih bruseljskega analitičnega centra Bruegel je davčna podpora, ki so jo države EU namenile za zaščito državljanov in podjetij pred krizo, vredna vsaj 657 milijard evrov. Nemčija, ki je močno odvisna od plina, je samo za to namenila 265 milijard evrov.

Obenem pa se lahko spomnimo, kako je premier Robert Golob 15. novembra 2022 gospodarstvo pozval, naj aktivno pristopi k pogovorom z dobavitelji električne energije z besedami: »Zdaj je čas, da se začnejo sklepati pogodbe za prihodnje leto, morda celo več.« Osem mesecev kasneje industrija poziva vlado, naj subvencionira cene elektrike, saj ima težave s konkurenčnostjo. Podatki kažejo, da je bila povprečna cena na slovenskem energetskem trgu za dan vnaprej 112 EUR/MWh (povprečje cen od 1. 1. 2023 do 27. 7. 2023). Iz tega je razvidno, da so podjetniki, ki so sledili Golobovemu pozivu, postali ujetniki izjemno visokih cen – trg se je namreč v letošnjem letu odzval povsem nasprotno od Golobovih predvidevanj in cene so od januarja dalje vztrajno padale. 

V Sloveniji napoved rasti cen elektrike

Po enem letu se izteka obdobje za polovico znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov energije, ki ga plačujejo gospodinjski in mali poslovni odjemalci. Ukrep je bil sprejet hkrati z regulacijo drobnoprodajnih cen za te odjemalce. Regulacija je bila podaljšana, znižanje prispevka za zdaj ne bo. Kot je poročal RTVSLO, bi se pri povprečni porabi (obračunska poraba 10 KW) zneski zvišali za 4,5 evra.

Ko se bodo konec leta iztekli še preostali ukrepi regulacije cen, pa bi elektrika lahko bila še dražja. Po izračunih ELES-a, ki je sistemski operater prenosnega električnega omrežja v Sloveniji, je pri povprečni porabi štiričlanska družina na letni ravni plačala za 1738 evrov. Z upoštevanjem ukrepov, ki so veljali do 31. maja letos.

Z začetkom prihodnjega leta, če ne bo sprejetih dodatnih ukrepov, pa bi lahko sledilo več kot 60 % zvišanje cen elektrike in bi štiričlansko družino stala elektrika za leto 2024 kar 2827 evrov, kot poroča RTVSLO. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je sicer na te izračune odzval in dejal, da bo po njegovem mnenju potrebno sprejeti določene ukrepe. »Gotovo je prvi ukrep, ki je na mizi, podaljšanje regulacije,« je še dejal minister in napovedal sestanek z vsemi deležniki za prihajajoči ponedeljek

Denar za konsolidacijo elektro trga se bo našel

Iz rebalansa proračuna, s katerim vlada prerazporeja pol milijarde evrov na postavko za sanacijo po poplavah, je razvidno, da vlada še letos načrtuje tudi začetek iztisa malih delničarjev v elektrodistribucijskih podjetjih. Največji med njimi je Kalantia Limited Igorja Laha, pomembni mali delničarji so tudi različni finančni skladi. Vlada je letos za te projekte pripravljena dati do 185 milijonov evrov, skupni znesek pa bi se lahko v prihodnjem letu še povečal.

Premier Robert Golob je nedavno dejal, da bo škoda po poplavah milijardna in da bomo morali »postrgati povsod, kjer se bo dalo«. Vlada je tudi že napovedala solidarnostni prispevek, s katerim bomo po izračunih Financ posamezniki v dveh letih v sklad za obnovo plačali okoli 130 milijonov evrov, podjetja in podjetniki pa okoli 180 milijonov evrov. Znesek, ki ga vlada letos namerava nameniti za izplačilo malih delničarjev, torej dosega skoraj dve tretjini tega, kar bo vlada »nastrgala« od državljanov in podjetij.