Evropska unija si želi zaloge plina pred zimo, energetsko učinkovitost in več gozdov. Kakšne vse ukrepe so te dni sprejeli v Bruslju?

vir: Freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Svet Evropske unije za okolje je danes sprejel pogajalsko stališče (splošni pristop) o predlogu za omejitev porabe izdelkov, ki prispevajo h krčenju ali propadanju gozdov. Poleg tega pa je sprejel tudi splošni pristop o dveh zakonodajnih predlogih, ki obravnavata energijske vidike podnebnega prehoda EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“: direktivi o energiji iz obnovljivih virov in direktivi o energijski učinkovitosti. Dogovora sta osnova za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.

Svet za energijo pa je včeraj dokončno sprejel uredbo, ki naj bi zagotovila, da se kljub motnjam na trgu s plinom zmogljivosti za skladiščenje plina v EU napolnijo pred zimsko sezono in da si jih države članice lahko delijo v duhu solidarnosti.

Globalni boj za obstanek gozdov


Svet se je dogovoril, da bo določil obvezna pravila potrebne skrbnosti za vse gospodarske subjekte in trgovce, ki dajejo na trg EU, omogočajo dostopnost ali izvažajo naslednje proizvode: palmovo olje, govedino, les, kavo, kakav in sojo. Pravila veljajo tudi za številne pridobljene proizvode, kot so usnje, čokolada in pohištvo.

Poleg tega naj bi vzpostavili sistem primerjalne analize, ki bo tretjim državam in državam EU določil stopnjo tveganja v zvezi s krčenjem gozdov (nizko, standardno ali visoko). Kategorija tveganja bi določila raven posebnih obveznosti izvajalcev in organov držav članic za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora. To bi pomenilo okrepljeno spremljanje za države z visokim tveganjem in poenostavljeno dolžno skrbnost za države z nizkim tveganjem.

"Zagotoviti moramo, da izdelki, ki jih uporabljamo doma, ne prispevajo k izčrpavanju gozdnih rezervatov na planetu. Inovativno besedilo, ki smo ga sprejeli, bo omogočilo boj proti krčenju gozdov v Evropski uniji in tudi zunaj nje. To je velik korak naprej, ki kaže tudi na naše ambicije glede podnebja in biotske raznovrstnosti," je na tiskovni konferenci dejala Agnès Pannier - Runacher, francoska ministrica za energetski prehod.

Solidarna popolnitev zalog plina pred zimo


Svoja prizadevanja in uredbo je francoska ministrica komentirala z besedami: "Na podlagi pogajanj, ki so potekala manj kot dva meseca, ima Unija zdaj na voljo instrument, ki od vseh držav članic zahteva, da zimsko obdobje pričakajo z zadostno zalogo plina in ki olajšuje delitev med državami. Pozdravljam to zelo operativno uredbo, ki v trenutnem mednarodnem kontekstu omogoča krepitev evropske energetske odpornosti in konkretne solidarnosti med državami članicami."

Uredba določa, da morajo biti podzemna skladišča plina na ozemlju držav članic pred začetkom zime 2022/2023 napolnjena do najmanj 80 % njihovih zmogljivosti, pred začetkom naslednjih zimskih obdobij pa do najmanj 90 %. Na splošno si bo Unija v letu 2022 kolektivno prizadevala za napolnjenost v višini 85 % skupne zmogljivosti podzemnih skladišč plina.


Energetska učinkovitost in obnovljivi viri


Svet je sprejel pogajalski stališči (splošna pristopa) o dveh predlogih, ki obravnavata energijske vidike podnebnega prehoda EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“: revizijo direktive o energetski učinkovitosti in revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Francosko predsedstvo je predstavilo poročilo o napredku v zvezi s predlogom o energijski učinkovitosti stavb. Ta direktiva naj bi znatno pripomogla k izpolnitvi ciljev EU glede razogljičenja, določenih za leti 2030 in 2050. Stavbe porabijo 40 % energije v EU ter povzročijo 36 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo.

Več držav članic je zaprosilo za večjo prožnost ter tehnično in gospodarsko prepoznavnost, čeprav je nekaj držav članic ukrep pozdravilo. Dejansko je bilo navedeno, da bi bil ukrep težko izvedljiv, bi vključeval previsoke stroške v primerjavi s koristmi in bi v nekaterih državah članicah povzročal težave v zvezi z lastninsko pravico.

Ministri in ministrice so se seznanili tudi s poročilom predsedstva o napredku v zvezi s predlogom o zmanjšanju emisij metana v EU. Delegacije so tudi poudarile, da je treba ohraniti določeno stopnjo prožnosti pri izvajanju ukrepov, da bi se upoštevale nacionalne posebnosti. Zahtevale so tudi pojasnila, in sicer zlasti glede izbranega instrumenta (uredba namesto direktive), glede opredelitve neaktivnih ponorov, glede mednarodne razsežnosti (dostop podatkov,nevarnost nelojalne konkurence, diplomatski ali regulativni pristop),povezave, ki bi jo bilo mogoče vzpostaviti z mehanizmom za prilagoditev na mejah ali sistemom za trgovanje z emisijami, glede metodologij, izbranih za merjenje, poročanje in preverjanje, glede določitve mejnih vrednosti emisij, glede pogostosti preverjanj in glede vloge nacionalnih organov.

Dogovor o odpornosti kritičnih subjektov


Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o direktivi o odpornosti kritičnih subjektov. Delo se bo zdaj nadaljevalo na tehnični ravni, da se dokončno oblikuje začasni dogovor o celotnem pravnem besedilu.

Cilj te direktive je zmanjšati ranljivosti in okrepiti fizično odpornost kritičnih subjektov. To so subjekti, ki zagotavljajo ključne storitve, od katerih sta odvisna preživetje državljanov EU in pravilno delovanje notranjega trga. Omogočiti morajo, da se pripravijo na naravne nesreče, teroristične grožnje, izredne zdravstvene razmere ali hibridne napade, se z njimi spopadejo, se pred njimi zaščitijo, se nanje odzovejo in si opomorejo.

Danes dogovorjeno besedilo zajema kritične subjekte v številnih sektorjih, kot so energetika, promet, zdravje, pitna voda, odpadna voda in vesolje. Nekatere določbe osnutka direktive bodo veljale tudi za osrednje javne uprave.



Države članice bodo morale imeti nacionalno strategijo za povečanje odpornosti kritičnih subjektov, vsaj vsaka štiri leta izvesti oceno tveganja in opredeliti kritične subjekte, ki zagotavljajo bistvene storitve. Kritični subjekti bodo morali opredeliti ustrezna tveganja, ki bi lahko bistveno motila zagotavljanje bistvenih storitev, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev svoje odpornosti in pristojne organe obvestiti o motečih incidentih.

Predlog direktive določa tudi pravila za opredelitev kritičnih subjektov posebnega evropskega pomena. Za kritični subjekt posebnega evropskega pomena se šteje, če zagotavlja bistvene storitve šestim ali več državam članicam. V tem primeru lahko države članice zaprosijo Komisijo, da organizira svetovalno misijo, ali pa lahko sama predlaga, da se v soglasju z zadevno državo članico ocenijo ukrepi, ki jih je zadevni subjekt uvedel za izpolnjevanje obveznosti, povezanih z direktivo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike