Evropa je v Latinski Ameriki ujeta med geopolitične in okoljske interese

Vir: Freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Prevladujoče mnenje je, da je gospodarska stagnacija Latinske Amerike v zadnjem desetletju povzročila, da so ljudje v tej regiji razočarani nad demokracijo, da so izgubili zaupanje v uveljavljene stranke in tradicionalno politično elito. 

A to je delna in pristranska vizija, trdi novo poročilo. Ko politične dogodke v Latinski Ameriki gledamo v kontekstu svetovnih trendov, vidimo, da ta celina ni izjema. Dokazi kažejo, da se je demokracija utrdila v skoraj celotni regiji in da je zrasla cela generacija Latinskoameričanov, ki vidijo volitve kot edini legitimen način za izbiro vlade. V smislu demokratičnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic je Latinska Amerika vodilna med regijami v vzponu. 

Kot takšna pa bi lahko bila idealna partnerica EU v prihodnosti ...

Kot poroča Foreignpolicy, je nedavno na univerzi Georgetown v Washingtonu potekal seminar s provokativnim naslovom Zakaj je Latinska Amerika pomembna?

Za Španijo je to zadnjih 18 mesecev prednostno vprašanje. Lani je Madrid izkoristil svojo avtoriteto predsedstva Sveta Evropske unije za organizacijo vrha med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav. Španija je bila tudi glasna zagovornica sklenitve trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem v mesecih intenzivnih, a na koncu neuspešnih pogovorov. 

Raziskovalci iz kraljevega inštituta Elcano so več mesecev opravljali intervjuje z evropskimi možganskimi trusti, voditelji podjetij, politiki in akademiki, pri čemer so postavljali široka vprašanja o njihovem dojemanju regije, zaključke pa predstavili v poročilu. Zaradi prejetih odgovorov so zaskrbljeni. 

»Kaj si večina teh različnih interesnih skupin v Evropi misli o Latinski Ameriki, je zelo jasno,« pravi José Juan Ruiz iz Elcana, eden od vodilnih avtorjev študije: »Demokracija je šibka. Regija je 'gospodarska katastrofa'. Kitajska je 'novi hegemon'. In podjetja, ki so vlagala v Latinsko Ameriko v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sredi gospodarskega odpiranja, so 'uničila vrednost za svoje delničarje'.« 

Realnost ne sledi percepciji 

Španska raziskovalna skupina je pregledala podatke in ugotovila, da so te trditve na splošno prenapihnjene, če že ne popolnoma napačne, trdi Ruiz. Kot pravi, je za evropska podjetja krepitev vezi z Latinsko Ameriko geopolitično in poslovno smiselna. Poročilo ugotavlja, da se je delež svetovnih dolžniških in finančnih kriz, ki so se zgodile v Latinski Ameriki, v zadnjih dveh desetletjih znatno zmanjšal v primerjavi s tremi prejšnjimi desetletji. Glede upravljanja pa so države v regiji na splošno demokratične. 

Čeprav je trgovina med Kitajsko in Južno Ameriko obsežna, so skupne naložbe podjetij ZDA in EU v Latinski Ameriki 20-krat večje od naložb kitajskih podjetij, ugotavlja študija. In evropska in ameriška podjetja kupijo več južnoameriškega izvoza, ki ga je študija poimenovala »z visoko dodano vrednostjo«, kot kitajska podjetja – namesto soje na primer kupujejo strojne dele. Blago visoke vrednosti je izvozni razred, ki ga države Latinske Amerike želijo povečati. 

V Združenih narodih države Latinske Amerike običajno glasujejo z Zahodom o resolucijah o demokraciji, človekovih pravicah in ozemeljski celovitosti. To regijo ločuje od večine drugih regij v razvoju in jo bolj povezuje z zunanjepolitičnimi stališči EU kot mnoge vzhodnoevropske države, ki se potegujejo za članstvo v EU, pa pravi nekdanji urugvajski zunanji minister Ernesto Talvi, drugi vodilni avtor študije.   

Glede vladavine prava se Latinska Amerika ne razlikuje od drugih regij v vzponu. Če izvzamemo države v regiji, ki so diktature ali avtokracije – torej Kuba, Venezuela in Nikaragva – so latinskoameriške države v zgornji tretjini svetovnih ocen glede vladavine prava. 

Srednja Amerika neločljivo povezana z ZDA, Južna Amerika pa veliko bolj "evropska"

Čeprav je splošno razširjeno mnenje, da sta EU in ZDA obrnili hrbet Latinski Ameriki in da je to ustvarilo vakuum, ki ga je Kitajska uspela zapolniti, dejstva kažejo drugačno sliko. Mehika in Srednja Amerika sta neločljivo povezani z ZDA v vseh razsežnostih, ne samo v gospodarskem, trgovinskem in investicijskem smislu, ampak tudi v zvezi z vojaškimi vezmi (prodaja orožja) in človeškimi povezavami (migranti, turisti in študenti).  

Realnost v Južni Ameriki je nekoliko drugačna. Medtem ko je Kitajska morda sila, s katero je treba računati na strogo omejenem področju trgovine (kot kupec naravnih virov in primarnih proizvodov ter izvoznik industrijskih izdelkov), je Južna Amerika veliko bolj »evropska«. EU je – za razliko od Kitajske – pomemben trg za visokotehnološke izdelke iz Južne Amerike in daleč največji vlagatelj v regiji (20-krat več kot Kitajska). EU je tudi največji dobavitelj vojaške opreme in priljubljena destinacija turistov, študentov in migrantov iz Južne Amerike. 

Začetek nastajanja novega gospodarskega bloka? 

Špansko predsedovanje EU je novo okno priložnosti za preoblikovanje vezi med Evropo in Latinsko Ameriko v pravo strateško zavezništvo. Nove vezi bi morale na prožen način združevati dvoregionalne in dvostranske vidike. Obstaja ideja za vzpostavitev bloka, ki bi združeval EU in Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) za usklajeno delovanje na mednarodnem prizorišču, hkrati pa krepil odnos z nekaterimi regionalnimi deležniki. 

Trgovinski in tehnološki svet EU-Latinske Amerike in Karibov, zasnovan kot dvostranski forum na visoki ravni, bi bil odlično izhodišče in bi zagotovil edinstveno platformo za organizacijo dvostranskih odnosov med EU in Latinsko Ameriko ter Karibi pri iskanju strateških sporazumov za soočanje z globalnimi izzivi, trdi poročilo.  

Duh EU-LAC TTC bi bil podoben duhu obstoječih teles med EU in ZDA ali EU in Indijo. Cilj bi bil usklajevanje in sodelovanje pri vprašanjih, kot so energetska varnost, varnost hrane in vode, digitalno upravljanje in povezljivost, dobavne verige, čiste in ekološke energetske tehnologije, migracije, kriminal in nadnacionalni terorizem. 

V primeru sporazuma med EU in Mercosurjem bi EU imela sporazume, ki pokrivajo 94 % latinskoameriškega BDP, v primerjavi s 44 % za ZDA in 14 % za Kitajsko. To bi bil velik dosežek, saj bi s tem EU postala svetovna sila z najmočnejšo prisotnostjo in najglobljimi vezmi z regijo. Z uskladitvijo sporazumov med EU in latinskoameriškimi državami bi ustvarili ogromen gospodarski prostor z 1,1 milijarde prebivalcev in preko 22 bilijonov ameriških dolarjev BDP, podoben tistemu v ZDA. 

Če bi takšno povezovanje postalo resničnost, bi to pomenilo ogromne obojestranske koristi. Gospodarstvi EU in Latinske Amerike se dopolnjujeta. Latinska Amerika ima ogromne vire energije in mineralov, sonce, veter, vodo, rodovitno zemljo, zmogljivost za proizvodnjo obilne, poceni in čiste energije ter organsko hrano v velikem obsegu. EU pa lahko regiji zagotovi kapital, tehnologijo in strokovno znanje, ki so nepogrešljivi za razvoj Latinske Amerike, zaključi poročilo. 

Geopolitika ali okolje?

7. decembra 2023 je bilo vse videti pripravljeno; po skoraj četrt stoletja pogajanj naj bi EU in Mercosur podpisala sporazum o prosti trgovini. A nekaj ​​dni pred vrhom v Riu je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da dogovor ne ponuja dovolj okoljskih jamstev, kar je razblinilo upanje, da bo sporazum podpisan. Politiki so bili razočarani, nevladnim organizacijam pa je odleglo.

Kot za Evropski svet za zunanje odnose piše Agathe Demarais, predlagani sporazum o prosti trgovini med EU in Mercosurjem ni idealen. Hitro iskanje v Googlu prinese zaskrbljujoče rezultate o morebitnem negativnem vplivu posla na okoljska vprašanja, delavske pravice, dobro počutje živali, varnostne standarde in postopke javnega naročanja. Macronovi zadržki pa govorijo tudi o zapleteni notranji politiki v Franciji. Macrona skrbi, da bi lahko skrajno desničarske stranke izkoristile zaznane slabosti sporazuma o francoskem sektorju govedine in perutnine, da bi pritegnile glasove kmetov na junijskih volitvah v Evropski parlament. Ti pomisleki, poleg pomislekov peščice drugih držav članic EU, kot je Avstrija, so upravičeni. Toda širša slika je, da bi bil nepodpis dogovora kratkoviden in bi škodoval interesom Evrope.

Poleg tega, da imajo države Mercosurja ogromne zaloge kritičnih surovin, ki bodo ključne za prehod EU na zeleno energijo, bi sporazum podprl prizadevanja Evrope za zmanjšanje tveganja. Evropske institucije trdo delajo in poskušajo najti načine, kako prepričati podjetja iz EU, da premestijo dobavne verige stran od Kitajske, najbolje v enako misleče države (demokracije). Poleg gospodarstva ima dogovor med EU in Mercosurjem tudi širšo geopolitično vrednost. Latinska Amerika je regija intenzivnega tekmovanja za vpliv med zahodnimi državami in Kitajsko. Neuspeh pri podpisu sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosurjem tvega, da bodo latinskoameriška gospodarstva potisnjena bližje orbiti Pekinga. Zlasti Urugvaj je že dolgo izražal svojo naklonjenost prostotrgovinskemu sporazumu s Kitajsko pred sporazumom z EU. Zaenkrat druge države Mercosurja dajejo prednost prostotrgovinskemu sporazumu z EU pred sporazumom s Kitajsko, vendar je njihovega potrpljenja vse manj. Današnja prednostna gospodarska naloga Evrope pa je razvoj partnerstev z gospodarstvi v vzponu za zmanjšanje tveganja zaradi Kitajske, zaključi Demarais.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike