Srečanje voditeljev držav G7 – prvi krog srečanj

V Francoskem mestu Évian-les-Bains poteka srečanje voditeljev držav članic G7, ki ga gosti francoski predsednik Emmanuel Macron. Poleg Macrona se srečanja udeležujejo še ameriški predsednik Donald Trump, nemški kancler Friedrich Merz, italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni, britanski predsednik vlade Keir Starmer, kanadski predsednik vlade Mark Carney, japonski predsednik vlade Sanae Takaiči, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kot predstavnik države partnerice se srečanja udeležuje še predsednik Indije Neandra Modi. Prišel je še predsednik Ukrajine Vladimir Zelenski.

Kako rešiti vprašanje Ukrajine

Ukrajina je še ena tema, kjer sta EU in ZDA na dveh različnih bregovih. Trump si zelo želi skleniti sporazum med Ukrajino in Rusijo, vendar evropske države pravijo, da do tega ne more priti na račun Ukrajine. EU namreč poudarja, da se je bil Zelenski večkrat pripravljen srečati z ruskim predsednikom Putinom, ki je vsakokrat mirovno srečanje zavrnil, čeprav ga je pred tem potrdil. Še več, Putin je celo med mirovnimi srečanji bombardiral civilne cilje v Ukrajini, kar je nesprejemljivo, če bi bil resen v želji po sklenitvi miru. Obe strani sta že podali svoje zahteve, Ukrajina pa je celo pri nekaterih, kot na primer brezpogojni vrnitvi ukrajinskega ozemlja, stopila korak nazaj, vendar je Putin vsakič izrabil zaupanje z novimi bombardiranji Ukrajine.

Nemčija, Francija in Britanija so skupaj z Ukrajino postavile pet pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za trajni mir: takojšnje premirje; trenutna demarkacijska črta mora biti osnova za pogajanja med državama; varnostna zagotovila; ruska sredstva se ne odmrznejo; pravica do ukrepanja evropskih in NATO držav v primeru, da bi bila njihova varnost kadarkoli ogrožena. Iz Trumpovih izjav zdaj ne kaže, da bi pristal na omenjene pogoje, vendar tudi EU ne bo pristala na Putinove pogoje, ki jih je postavil preko Trumpa. EU je sicer napovedala dodatne sankcije proti Rusiji, ki jih bo lažje sprejeti glede na to, da Orban ni več predsednik Madžarske.

Memorandum z Iranom

V tem trenutku naj bi bilo znano, da naj bi memorandum vseboval naslednje pogoje:

• Iran v Hormuški ožini naj ne bi zahteval plačila pristojbin, kar je sicer Iran že zanikal in povedal, da ima pravico do pristojbin;
• prekinitev sovražnosti na vseh frontah, vključno v Libanonu, sporazum pa naj ne bi zahteval umik Izraela iz Libanona;
• glede bogatenja urana in izdelave nuklearnega orožja memorandum nima zahtev, o tem naj bi govorili med pogajanji, ki so v načrtu 60 dni po podpisu;
• iranska zamrznjena sredstva 300 milijard USD naj bi bila odmrznjena šele potem, ko bi Iran izkazal zavezanost k uresničevanju sporazuma, vendar Iran trdi, da ne bodo začeli pogajanj o nuklearnem sporazumu čez 60 dni če ta ne bodo odmrznjena.

Več bo znano v petek.

Evropa od začetka ni hotela sodelovati pri napadu na Iran, razlog ni bil toliko nestrinjanje z napadom samim, kot pa neobveščanje ZDA pred napadom. Trump je ukazal, da informacije o napadu ne smejo do Evrope, zato je celina to občutila kot izdajo s strani svoje dolgoletne zaveznice. EU je deklarativno podprla sporazum med ZDA in Iranom, ni pa še komentirala specifik iz sporazuma, ker te še niso bile javno predstavljene. Verjetno bo Trump želel sodelovanje evropskih držav pri nadzoru na uveljavljanjem sporazuma, kar je že nakazal.

Prav tako so se države G7 že pogovarjale o napotitvi evropskih vojaških ladij za nadzor v Hormuški ožini in odstranjevanje min. Nemčija, Velika Britanija in Francija so sporočile, da bi lahko njihove ladje prispele v ožino že konec tega tedna če bi se tako dogovorili. Britanci in Francozi na tem projektu delajo že od marca meseca. Trump je sicer izjavil, da je Iran zdaj v drugem planu, čeprav to ne drži, saj bo potreboval podporo EU, ki pa bo odvisna od njegovih ravnanj v zvezi z Ukrajino.

Trump in Putin ter spor z EU

EU je bila šokirana med lanskimi pogovori Trumpa s Putinom, ki je brez posvetovanja z evropskimi partnericami zagnal 'mirovne pogovore', do katerih kasneje ni prišlo ravno zaradi Putina. Trumpov odnos do Zelenskega v Beli hiši je bil nepredstavljivo žaljiv in grob in je jasno nakazal, da je v ozadju prišlo do nekakšnega tihega dogovora s Putinom. To so pokazale Trumpove nadaljnje akcije, ko je Rusiji odpravil del sankcij in jim omogočil trgovanje, ki prej ni bilo možno. Istočasno je evropskim državam povišal carine in celo grozil z zasedbo Grenlandije. Putin verjetno takrat ni mogel verjeti svoji sreči, kajti Rusija je že bila v resnih ekonomskih težavah.

Trump je bil zato voljan ogroziti desetletja dolgo partnerstvo z evropskimi državami, ki so morale prenašati še litanije ameriškega podpredsednika Vancea. Takrat se je resno zdelo, da je organizacija NATO ogrožena, nato pa je v akcijo stopil generalni sekretar NATA Mark Rutte, ki je z določenimi ameriškimi kolegi uspel zadevo pomiriti do te mere, da so se začeli na obeh straneh Atlantika ponovno pogovarjati.

Upravičenost ameriških kritik do evropskih držav, ki desetletja niso želele okrepiti svojih vojska, je na mestu, ta kritika pa sega še v čas nekdanjega ameriškega predsednika Obame. Toda to ne pomeni, da je treba razdreti eno najmočnejših obrambnih zavezništev, najmanj pa s podporo vojnih avtokratov kot je Putin. Velika Britanija je ravno danes proti Rusiji uvedla dodatne sankcije.

Trump je razjezil še Izrael

Trump si tako krčevito prizadeva za uspeh iranskega memoranduma, da je začel javno kritizirati svojo večno partnerico na Bližnjem vzhodu, torej Izrael. Novinarjem je na G7 povedal, da mora biti izraelski predsednik vlade bolj odgovoren kar se tiče Libanona. Ob tem sicer ni omenil Hezbolaha, oziroma, da je Hezbolah ponovno prvi začel ponoči obstreljevati Izrael na kar so izraelske oborožene sile odgovorile.

Tukaj so se pokazali različni interesi med državama, kjer Izrael predvsem skrbi varnost države, Trumpa pa vmesne volitve, kjer lahko izgubi Senat in rast cen bencina. Netanjahuju je povedal, da Izrael brez njega ne bi obstajal več.

Carinska in davčna vojna med Francijo in ZDA

Trump je relativno zgodaj poskrbel za jezo v Franciji, saj ji že grozi s 100% carinami na vino, če bo ta uvedla davek na digitalne storitve na ameriška podjetja. Francija si že dalj časa prizadeva obdavčiti ta sektor, temu pa ZDA močno nasprotujejo. ZDA so namreč največje izvoznice digitalnih storitev, zato je pričakovati, da bi takšen davek digitalna podjetja močno udaril po žepu. ZDA imajo predvsem bojazen, da bi to sprožilo domine podobnih davkov, ki bi jih države začele uvajati ena za drugo.

ZDA imajo prav, ko pravijo, da mora Francija najprej poskrbeti za javne finance, ki so ekscesne. Lani se je Trump poigraval celo z idejo, da bi dal na evropske alkoholne pijače 200% carine. Za Francijo so ZDA največji izvozni trg, kar bi francoske proizvajalce izjemno prizadelo.

Kitajska trgovinska vojna

Gre za eno najpomembnejših tem na srečanju, saj zadeva vse članice G7. Še več, Kitajska je celo sprožila trgovinsko vojno proti EU. Tema bo o kitajskih subvencioniranih izvoznih produktih, ki so nasičili svetovne trge. Kitajska aktivno dela na uničevanju konkurence z državnim subvencioniranjem, s katerim namerava dolgoročno uničiti podjetja v zahodnih državah. A bi si lahko v prihodnosti priskrbela monopolni položaj, ki bi ga kasneje izkoristila za skokovit dvig cen in trgovinsko izsiljevanje za pridobivanje njenih koristi.

Takšno izsiljevanje lahko danes že vidimo v primeru gradnje ladij, izkopa redkih zemelj in izdelkov, ki so del zelenega prehoda ter avtomobilov. Kitajska s subvencioniranjem avtomobilov do celo 30% namenoma uničuje evropsko avtomobilsko industrijo, ki takšnim cenam ne more konkurirati. Del evropske avtomobilske industrije je visoko napredne tovarne preselil na Kitajsko, kot na primer Volkswagen, kar pa je dolgoročno pogubno. Zato se je Evropa odločila za paket zakonov, ki bo zahteval od kitajskih podjetij enake pogoje kot jih imajo evropski, kar se tiče okolja in subvencij.

Kitajska je reagirala silovito proti evropski diplomaciji in začela trgovinsko vojno, ki se bo verjetno razvila v večji spor. Podobne težave imajo ostale članice G7, zato bo govora o skupni strategiji proti Kitajski, več pa bomo izvedeli po sestanku. Največja težava kitajske trgovinske grožnje je ravno nestrinjanje med članicami G7, ki imajo zelo različne poglede na reševanje tega problema. Na eni strani imamo Francijo, Britance, Italijane, Špance, Skandinavce, Japonce in Korejce, ki bi se zadeve lotili z vso resnostjo in takoj, medtem ko je v Evropi ravno Nemčija tista, ki bi se spora s Kitajci rada lotila bolj previdno.

Po drugi strani imamo Trumpa, ki se je odločil za nekakšno približevanje Kitajski, medtem ko Kanada praktično ne želi reagirati.

Japonska iniciativa proti bogatenju urana

Takaiči je sporočila, da Japonska podpira ameriške iniciative za sporazum, ki bo Iranu preprečil bogatenje in kopičenje obogatenega urana. Japonska je voljna sodelovati v takšnem projektu, poleg tega pa je pozvala na podpis mednarodnega sporazuma proti kopičenju obogatenega urana imenovano 'Joint Stockpiling Agreement'.

Japonsko namreč skrbi nuklearizacija Severne Koreje, takšen sporazum pa bi omogočil, podobno kot pri Iranu, nadzor in omejitev bogatenja urana. Opozorila je na severnokorejske kršitve japonskega zračnega prostora, testiranja balističnih raket in izrabe kriptovalut za financiranje njene orožarske industrije. Zato se Japonska zavzema za popolno denuklearizacijo Severne Koreje. Pred obiskom Francije je Takaiči obiskala še Italijo in Veliko Britanijo.

Gost srečanja Neandra Modi

Indija si že dalj časa želi vzpostaviti močnejše stike z Evropo predvsem v luči kitajske konkurence. Ne glede na članstvo v BRICS pa se Modi zaveda, da je ravno kitajski spor z Evropo priložnost za Indijo. Z EU je Indija že podpisala več sporazumov, okrepili so še obrambno sodelovanje, kajti Francija je eden največjih prodajalcev obrambnih sistemov v Indiji.

Pred Francijo je Modi obiskal Slovaško ter imel pogovore s slovaškim predsednikom vlade Robertom Ficom in predsednikom države Pellegrinijem. Namen obiska so bile investicije v infrastrukturo, proizvodnjo, logistiko, najbolj pa so jih zanimale investicije v energijo. Slovaška država ga je odlikovala še z dvojnim belim križem. Danes je pred srečanjem v Evianu se je Modi srečal še s švicarskim predsednikom Guyem Parmelinom na letališču v Ženevi. To bo že trinajsto sodelovanje Indije na vrhu G7 in sedmo z Modijem.

Trump se je ob robu srečal z Zelenskim

Nekateri analitiki in namigi iz Bele hiše pravijo, da naj Trump ne bi ostal za čas celotnega srečanja. Kako bo potekalo, bomo videli v naslednjih dneh. Pričakovati je, da bo dosežen dogovor glede Irana. Ukrajina je tipično bolj pereč problem, vendar se je Trump ob robu srečanja srečal z Zelenskim in izjavil, da Putin mora skleniti sporazum. Več bo odvisno od nadaljnjih pogovorov na srečanju.