Država za Rome namenja vse več denarja. Učinka malo, dolenjske župane pa so odpravili z levo roko

Jakob Vid Zupančič

Fotografija je simbolična. Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Da romska problematika v Sloveniji ostaja pereča in se ne izboljšuje, kažejo tudi uradne statistike. Golobova vlada je ta mesec odpravila dolenjske župane na čelu z Vladimirjem Prebiličem in Gregorjem Macedonijem, ki so, podprti z več kot 30 tisoč podpisi, v parlament vložili zakonske spremembe, ki bi Rome (in ostale) spodbudili k bolj resnemu obiskovanju osnovnošolskega izobraževanja ter ostali družbeni integraciji. Koalicija zdaj pravi, da bo do konca leta svoje predloge pripravila sama, Prebilič pa jih opozarja, da z zavrnitvijo županov državna oblast sama prevzema odgovornost. 

Do takrat pa se vlada zadovoljuje s sprejetjem rednega letnega, že 10. poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Kot kaže poročilo, se sofinanciranje za potrebe izvajanja aktivnosti in ukrepov v korist Romske skupnosti tudi letos povečuje in se bo tudi v prihodnje.

Poročilo kaže določen napredek na področju zaposlitve in izobraževanja Romov, še vedno pa velik problem predstavlja kriminal in sobivanje v romskih naseljih in njihovi okolici, ter situacija na področju zdravstva.

Sofinanciranje s strani države za potrebe izvajanja aktivnosti v korist romske skupnosti se z leti povečuje

Na komisiji Državnega zbora za državno ureditev so včeraj sprejeli 10. poročilo Vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki sicer govori o stanju v lanskem letu (2022). Po Zakonu o romski skupnosti iz leta 2007 mora vlada sprejeti program ukrepov, ki se tičejo romske skupnosti. Trenutno velja Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome (NPUR) za obdobje od 2021 do 2030. Vsako leto pa se sprejme še poročilo o položaju romske skupnosti. Z njim se spremlja izvajanje in uresničevanje Zakona o romski skupnosti v Sloveniji ter veljavnega vladnega državnega programa ukrepov za Rome.

Kot sicer kaže letošnje poročilo o položaju romske skupnosti, se sofinanciranje za potrebe izvajanja aktivnosti in ukrepov v korist romske skupnosti tudi letos povečuje. Državni organi so v letu 2017 za te aktivnosti in ukrepe prispevali dobrih 6 milijonov evrov sredstev, lani okrog 15 milijonov, za letošnje leto pa je predvidenih 17 milijonov evrov sredstev. Za naslednje leto je načrtovanih dobrih 20 milijonov evrov sredstev, kar pomeni, da se bo sofinanciranje povečevalo še naprej. Gre sicer za razne projekte ministrstev, npr. okrogle mize in razstave, med drugim pa tudi infrastrukturne projekte, npr. obnovo ceste v romskem naselju Žabjak-Brezje blizu Novega mesta.

V poročilu so med drugim navedene tudi informacije o izvedenih ukrepih in aktivnostih samoupravnih lokalnih skupnosti in njihovem financiranju v letu 2022. Občine so morale tudi poročati o urejanju prostorske problematike romskih naselij in izboljšanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti, vzgoje in izobraževanja, dviga izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in štipendijske politike, spodbujanja zaposlovanja in spodbujanja ter ohranjanja romskega jezika in kulture.

Gre za 29 občin. 20 občin v Sloveniji ima sicer romskega svetnika in posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, še dodatnih 9 občin pa ima romsko prebivalstvo in so bile zato vključene v poročilo.

Na področju vzgoje in izobraževanja napredek, kriminal se povečuje

Poročilo se loteva tudi uresničevanja NPUR-a v letu 2022 na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, socialnega varstva, zdravja in zdravstvenega varstva, izboljšanja sobivanja v romskih naseljih in njihovi okolici, boja proti anticiganizmu in diskriminaciji ter krepitve izvajanja ukrepov na lokalni ravni.

Vzgoja in izobraževanje

Iz poročila se vidi, da je število romskih otrok, ki je vključenih v vrtce, v primerjavi s prejšnjim šolskim letom (2021/22) naraslo. V šolskem letu 2021/22 je bilo v vrtce vključenih 231 romskih otrok, v lanskem šolskem letu (2022/23) pa 305. Število oddelkov v vrtcih za romske otroke se ni spremenilo (v obeh šolskih letih jih je bilo 8). Ocenjena vrednost višjih stroškov delovanja oddelkov otrok Romov v letu 2022 pa znaša približno 28.000 evrov.

Vsaj šesti razred OŠ opravi slaba polovica romskih otrok, celotno osnovno šolo pa dobra desetina.

Delež romskih otrok, ki so uspešno zaključili 6. razred in so pet let pred tem predvidoma obiskovali 1. razred, je povprečno 45,5-odstoten (gre za obdobje med šolskima letoma 2016-17 in 2020-21). Za učence, ki uspešno zaključijo 7. razred, je bil ta delež 32,8-odstoten, za učence, ki zaključijo celotno osnovno šolo, pa je 20,6-odstoten. Delež romskih učencev iz jugovzhodnega dela države, ki uspešno zaključijo celotno osnovno šolo, je sicer dosti slabši, in sicer 11,2-odstoten.

Zaposlovanje

V letu 2022 je bilo v dejavnosti ukrepov države na trgu dela vključenih skupaj 3.479 Romov. Od tega je pristojno ministrstvo v letu 2022 beležilo 266 izhodov v zaposlitev. To je glede na kazalnik načrtovanega števila Romov v NPUR-u, vključenih v dejavnosti ukrepov, 96,6-odstotna realizacija, glede na kazalnik načrtovanih izhodov v zaposlitev pa 106-odstotna realizacija.

Socialno varstvo

Na področju socialnega varstva je bil po NPUR-u cilj dejavnejši in okrepljen obsega dela s pripadniki romske skupnosti na področju približevanja trga dela ter opolnomočenja in zmanjševanja tveganja revščine. Tako je bilo v letu 2022 sofinanciranih 20 projektov socialne aktivacije in 3 projekti socialne aktivacije za romske ženske. Po poročilu je tako bilo v programe socialne aktivacije vključenih 334 romskih žensk, od katerih se jih je ob izhodu iz programa zaposlilo ali se vključilo v iskanje zaposlitve oziroma v izobraževanje ali usposabljanje ter pridobivanje kvalifikacije približno 120. Torej dobro tretjino vključenih v programe.

Zdravstvo: večina brez osebnega zdravnika

Sobivanje v romskih naseljih in njihovi okolici: vse več kriminalnih dejanj

Slaba je tudi situacija na področju sobivanja v romskih naseljih in njihovi okolici. Skupno število intervencij, povezanih s prijavami streljanja, predvajanja glasne glasbe, kurjenja v romskih naseljih in njihovi okolici ter prijavljenimi bagatelnimi kaznivimi dejanji, je bilo v letu 2021 930, v letu 2022 pa 1066, kar pomeni 12,8-odstotno povečanje. Zmanjšalo se je napram letu 2021 sicer število prijavljenih streljanj in število primerov kršitev, povezanih s hrupom, se pa je povečalo število ilegalnih kurjenj ter bagatelnih kaznivih dejanj. V zadnjem času je sicer bila povečana tudi prisotnost policije v romskih naseljih in njihovi okolici.

Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji

Na področju boja proti anticiganizmu in diskriminaciji so bila izvedena izobraževanja za policiste in druge delavce policije, ki so namenjena pridobitvi ustreznega znanja za prepoznavanje in razumevanje različnih oblik diskriminacije in spoznavanja vseh specifik, ki so značilne za posamezne multikulturne skupnosti.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike