Do sobotnega soočanja med argumenti zdravstvene in gospodarske stroke ukrepi ostajajo. Nadškof Zore želi od Janše odpustek

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Po sredini večurni seji vlade je pred kamere stopil vladni govorec za covid-19, Jelko Kacin, ki je povedal, da zaenkrat vlada ne bo sproščala (ali zaostrovala) nobenih omejevalnih ukrepov, bo pa v soboto organizirala ločena posveta s predstavniki zdravstvenih ustanov in predstavniki gospodarstva.

O drugi vroči temi in sicer trdnosti koalicije Kacin ni govoril. Podatki o epidmemiološki sliki se razlikujejo glede na regije, a so daleč od vzpodbudnih.

kljub temu pa se je s pismom predsedniku vlade oglasil slovenski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ki od vlade pričakuje preklic prepovedi verskih obredov, češ da se s tem krši verska svoboda.

Seja vlade se je začela ob 16ih, razprava pa bo očitno trajala še nekaj časa. Več informacij bo znanih jutri. Vlada je ocenila epidemiološke razmere, bila je seznanjena tudi z zahtevami po zaostrovanju in sproščanju ukrepov. Do nadaljnjega vsi omejevalni ukrepi za obvladovanje epidemije covid 19 ostajajo nespremenjeni.

https://twitter.com/MHacek/status/1336722792155402240

V soboto posveta o zdravstvu in gospodarstvu, pričakovati je kompromis


V soboto bo vlada organizirala dva posveta. Najprej se bodo sestala vodstva slovenskih bolnišnic, nato pa še predstavniki delodajalcev. Prvi bodo ugotavljali, kakšno je stanje v zdravstvu in pregledali trende števila okužb, drugi kakšne dodatne zahteve lahko izpolnijo, da bi segmenti, ki bi jih sprostili delovali varno.

V katero smer bo šla vlada z ukrepi po sobotnih posvetih, po Kacinovih besedah trenutno ne moremo vedeti. Pričakuje pa, da bo tako z zdravstvene kot z gospodarske strani dosežen kompromis. Vse bo odvisno od trenda.

Znano je, da sta  tako gospodarski minister Zdravko Počivalšek, kot zdravstveni minister Tomaž Gantar na javnost naslovila nasprotujoče si zahteve. Medtem ko Počivalšek zagovarja nadzorovano odpiranje ob strogih pogojih, Gantar predlaga zaostrovanje ukrepov ter popolno zaprtje vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti za 14 dni oz. da državo pošljemo na »dvotedenski decembrski dopust«

Vroča situacija v Desusu


V kolikor Gantarju vlada ne bo prisluhnila, ta omenja tudi možnost svojega odstopa, kar bi se v njegovi politični karieri zgodilo že drugič, odločne zahteve pa mnogi vidijo kot alibi za njegov morebiten odstop, o čemer smo na Domovini pisali že včeraj.

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1336719351098040322

V stranki Desus naj bi bilo ta teden stanje precej burno. V javnosti so zaokrožile informacije, da naj bi novi stari predsednik Desusa Karl Erjavec navijal za izstop iz koalicije in k temu nagovarjal tudi oba ministra stranke Desus, Gantarja in Podgorška, izstopu iz koalicije pa so izrazito nenaklonjeni poslanci te stranke. Ti se počutijo izigrane, saj še v soboto, ko so šteli glasove, te zahteve s strani Eravca ni bilo na mizi.

Zato naj poslanci Erjavcu že sporočili, da če bo strani predlagal izstop iz koalicije, bodo štirje od njih zapustili stranko ter zasnovali svojo, neodvisno poslansko skupino.

Več bo znanega jutri, po novem sestanku med predsednikom DeSUSa on njegovimi poslanci. Ter tudi, ali se bo pod težo odgovornosti zdravstvene krize dokončno zlomil tudi minister Gantar.


Epidemiološka slika zaenkrat ne kaže na padec


Da še ni čas za sproščanje je prepričana tudi vodja svetovalne skupine za covid 19 Bojana Beović. Številke obvladovanja epidemije namreč niso posebej obetavne.

Po tem, ko se je število novih okužb v septembru in oktobru povečevalo eksponentno, se je to po rahlem padcu v začetku novembra ustalilo med 1.400 in 1.500 okuženimi v tedenskem povprečju. Pri teh številkah pa vztraja že ves mesec, pri čemer v zadnjem času celo rahlo raste. Včeraj smo znova zabeležili krepko preko 2000 okužb (2139), po nekoliko boljših številkah v ponedeljek.

Graf okuženih in umrlih. Vir podatkov: Covid sledilnik in NIJZ. Uporabljeno je tedensko povprečje, da izločimo skoke ob koncih tedna, ko je manj testiranj in se jasneje izkažejo trendi.


Dnevno s covidom umre za en velik avtobus Slovencev in trendi v prihodnjih dneh in tednih še ne kažejo večjega umirjanja teh črnih številk. V sredini oktobra je začelo v primerjavi s prejšnjimi leti vidni naraščati tudi število umrlih. Prvega vala v statistikah smrti praktično ni zaznati. Beovićeva je zato naklonjena dodatnemu zapiranju države.



https://twitter.com/igor_muzevic/status/1336702159660982275

So pa številke precej različne glede na regije. Gorenjska regija je tako lahko vzor, kako 14-dnevno incidenco iz 1.300 znižati na okoli 700. Slednje je dokaz, da se ob spoštovanju ukrepov situacija lahko bistveno izboljša.

Zore poziva Janšo, da odpravi prepoved izvajanja verskih obredov in s tem preneha nesorazmerno omejevati versko svobodo.


Zahtevo po sprostitvi verskih obedov je medtem podala tudi Katoliška Cerkev.

V pismu, ki ga je ljubljanski nadškof Stanislav Zore minulo soboto poslal premierju Janezu Janši, navaja, da si je Cerkev ves čas epidemije dejavno prizadevala za preprečevanje širjenja okužb ter upoštevala vladne odredbe in navodila NIJZ.

Ocenjuje, da je bila prepoved določena brez stvarno utemeljenih razlogov ter opozarja, da so nekatere druge dejavnosti ostale odprte. S tem vlada ustvarja videz, da verska svoboda ni tako pomembna, kot nekatere druge dejavnosti.

Zore je prepričan, da po ustavi verskih obredov ni mogoče prepovedati. Verska svoboda ne sme biti niti začasno razveljavljena niti omejevana, tudi v vojnem ali izrednem stanju ne.

Po nauku Katoliške Cerkve je fizična prisotnost vernika pri verskem obredu oz. pri podeljevanju svetih zakramentov ključna in nenadomestljiva. Vladi predlaga, da odpravi prepoved verskih obredov. Glede na okoliščine bi določili pogoje in številčno omejitev za udeležbo pri obredih.

Takšno postopanje so državam naložila ustavna sodišče v več zahodno-evropskih državah. Zore še predlaga, da v državnih predpisih ne navaja verskih obredov, saj ti sodijo v avtonomijo cerkva. Vsak poskus njihove javne regulacije pa je v nasprotju z načelom ločitve države in cerkva.



KOMENTAR: Uredništvo
Prihajajo odločilni dnevi tako za prihodnost države kot vlade
Status quo v koronavirusni situaciji (tako glede uveljavljenih ukrepov kot statistik okuženih, hospitaliziranih in umrlih) za akterje, pa tudi za ljudi, postaja vse bolj nevzdržen. Zato naraščanje napetosti in popuščanje živcev ne čudi in v takšnih razmerah lahko namesto obvladovanega sproščanja pritiska hitro dobimo eksplozijo, ki sproži nepredvidljivo verižno reakcijo. Minister za zdravstvo je pod pritiskom odgovornosti za stanje v zdravstvenem sistemu, ki ga pred kolapsom vzdržuje le še požrtvovalnost in marljivost zdravstvenih delavcev. Zato bi verjetno to mesto rad čim prej zapustil, preden ga kdorkoli o odgovornosti tudi javno povpraša - za zdaj ima srečo, da kritike nanj ne letijo s strani leve opozicije, aktivistov pa tudi medijev, ker zaenkrat nanj in na DeSUS še računajo pri rušenju Janševe vlade. In tukaj se lahko močno zaplete, saj tudi Gantarjev odstop in Erjavčevo vztrajanje za levo interesno zaledje še ne prineseta pomladi; od tu tudi takšen pritisk na poslance DeSUSa, naj si vendarle premislijo glede tega, kar je že pred desetimi dnevi za Domovino povedal poslanec Polnar: da poslanci upokojenske stranke desnosredinske koalicije ne nameravajo zapustiti. Kdo se bo v te igri živcev in interesov zlomil, bo jasno v naslednjih dneh, najbrž že do konca tedna, najkasneje pa v naslednjem tednu, ko se naj bi na klavzuri sestali tudi v DeSUSu. Scenarija sicer nista samo dva, temveč tudi kakšen več. Obstanek koalicije je sicer najverjetnejši, precej manj verjetni pa sta kombinaciji z Damijanom ali z Erjavcem kot mandatarjem. Zadnji scenarij, ki se po tihem omenja, pa je nova kombinacija "zmernejših strank" z leve in desne, brez ekstremov na levici in desnici. A slednji je ta trenutek še vedno komaj verjeten. Kot smo lahko videli, pa se ob praznih cerkvah živci rahljajo tudi vodilnim v Katoliški Cerkvi. Opogumljeni z nekaterimi odločitvami najvišjih sodišč v Evropi in čez lužo zdaj od vlade zahtevajo, da vernikom dovoli nazaj v cerkve. Strah v ozadju najbrž je, da se verniki v času "spletnih maš" po eni strani ne bi preveč razvadili na nekakšno obliko digitalne duhovnosti, vzporedno s tem pa se od Cerkve tudi odtujili toliko, da se po koncu lockdowna v cerkvene klopi sploh ne bi več vrnili. Kljub temu, glede na situacijo v državi, "tajming" za takšno oglašanje ni pravi, sploh upoštevajoč starostno strukturo tistih, ki se verskih obredov redno udeležujejo. Če bi nadškofu vlada vendarle ugodila, pa bi bila prava tragedija, če bi odločitev v okoliščinah pandemije praznenje cerkva še pospešila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Če bi na RTV-ju dejansko upoštevali nove programske standarde, bi morali odpustiti številne voditelje osrednjih informativnih oddaj
  • 01. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023