Depresivnost mladostnikov – klic po pristnih odnosih ter globlji povezanosti

Mladostniki so posebej ranljiva populacija. Kar 75 odstotkov duševnih motenj se razvije v obdobju mladostništva. Značilnosti mladih (pospešene nevrološke, hormonske in telesne spremembe, občutljivost, zaverovanost v svoj prav, nenehno iskanje novih idej in druge posebnosti) so namreč kar velik zalogaj, s katerim se sami ne zmorejo dobro soočiti.

Ob mladostnikih, ki so vedno sveži in imajo pogosto zanimive, pa tudi zelo posebne ideje, smo odrasli (če želimo biti z njimi dobro povezani) primorani poglabljati tudi spoznavanje ter razumevanje sebe, kar posledično omogoča boljšo povezanost in uglašenost z mladimi ter svetlejšo prihodnost za nas vse.

Porast depresije pri mladih

Če mladostniki pogrešajo občutke povezanosti, čustvene uglašenosti, pristnosti in sproščenosti v odnosih, se pri njih vse pogosteje razvije depresija. Porast depresije med mladimi lahko vzamemo tudi kot alarm, da smo odrasli med seboj prepogosto sprti, polni zamer, prezasedeni s sabo in z delom, čustveno plitvi. Tako mladim celo predstavljamo stres ali pa smo jim preskromna opora v sicer pomembnem obdobju hitrega zorenja in postavljanja lastne identitete, ko nas zelo močno potrebujejo ob sebi. Z mladimi je treba ravnati s posebno skrbnostjo in občutljivostjo. Čeprav so videti veliki in pametni, so namreč še zelo nebogljeni in ranljivi ter potrebujejo našo podporo in zaščito.

Kaj je depresija, kaj jo povzroča in kako lahko mladim pomagamo? Preberite v nadaljevanju.