Če bi predsednika v Sloveniji volili na ameriški način, bi ta verjetneje prihajal iz republikanskega tabora

Kdo bi vladal Sloveniji, republikanci ali demokrati?
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj smo pri Domovini objavili simulacijo, ki prikazuje, kako bi izgledala slovenska zakonodajna oblast (predstavniški dom in senat), če bi volili po volilnem sistemu Združenih držav, danes pa vam predstavljamo, kdo bi zmagal na predsedniških volitvah.

Volitve predsednika ZDA


Kot smo opisali v včerajšnjem članku, je predstavniški dom institucija, kjer se upošteva nacionalni (proporcionalni) koncept zastopstva, senat pa je federalna institucija, kjer sedi enako število predstavnikov lokalnih enot (zvezne države), ne glede na število prebivalcev.

Elektorski sistem


Izvršna oblast (vlada), mora upoštevati oba koncepta (nacionalni in zvezni), zato predsednik ZDA ni izvoljen z večino glasov volivcev, ampak imajo Američani elektorski sistem. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev. Kandidati za predsednika kandidirata v vsaki zvezni državi, zmagovalec v zvezni državi pobere vse njene elektorske glasove (so tudi izjeme). V ZDA je potrebnih 270 elektorskih glasov za zmago na volitvah za predsednika ZDA.

Število elektorjev se v ZDA določi tako, da se sešteje število kongresnikov (v predstavniškem domu) v posamezni zvezni državi, ki so določeni proporcionalno glede na število prebivalcev, temu pa se prišteje število senatorjev (2).

Kdo bi sedel v "slovenski Beli hiši"? Vir slike: Wikipedija


Kalifornija ima 53 kongresnikov, če temu prištejemo še dva senatorja, je to skupaj 55 elektorskih glasov. Montana ima le 1 kongresnika, če prištejemo še oba senatorja, so to skupaj 3 elektorski glasovi.

Posledica elektorskega sistema je, da imajo manjše zvezne države relativno večjo moč, kot bi jo pričakovali glede na število prebivalcev v njih. Podobno je tudi pri volitvah v Evropski parlament – Nemčija ima 96 poslancev (en na več kot 850 tisoč prebivalcev), Slovenija pa 8, kar pomeni en poslanec 250 tisoč prebivalcev države.

Volitve predsednika republike v Sloveniji


Volitve predsednika države v Sloveniji potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu, najboljše uvrščena kandidata po prvem krogu se pomerita še v drugem (npr. Pahor-Šarec leta 2017). Predsednik države v Sloveniji ima malo pristojnosti, gre predvsem za simbolno funkcijo.

V ZDA je drugače, izvoljeni predsednik sestavi vlado in s tem predstavlja izvršno oblast - njegova vloga je bolj podobna vlogi premierja, kot pa predsednika republike. Pri nas predsednika vlade izvoli večina v parlamentu, kar pomeni, da se volivci pri parlamentarnih volitvah posredno opredelimo tudi do tega, kdo naj oblikuje vlado. V ZDA pa se zakonodajna (kongres) in izvršna (predsednik države) oblast volita ločeno.

Simulacija na podlagi parlamentarnih volitev, ne predsedniških 


Bi bila kandidata na predsedniških volitvah Marjan Šarec in Janez Janša?


To je tudi najbolj pomemben razlog, zakaj naša simulacija poteka na podlagi rezultatov predčasnih parlamentarnih volitev leta 2018 in ne na podlagi volitev predsednika republike iz leta 2017. Slovenci se o izvršni oblasti odločamo na parlamentarnih volitvah in ne predsedniških, saj tam pridejo do izraza program, dosedanji uspehi in ideološka podstat. Ker pa v ZDA na volitvah nastopa kandidat in ne stranka, na rezultat vpliva tudi njegov karakter, način vodenja in osebna zgodovina, bolj kot je to očitno pri naših parlamentarnih volitvah.

Za našo raziskavo ni bilo ključno, kdo natančno bi bil kandidat za predsednika, ampak bolj kateremu taboru bi pripadal, slovenskim republikancem ali demokratom. V ZDA naredijo primarne volitve, kjer volivci izbirajo, katerega človeka bi postavili kot predstavnika republikancev (npr. Janša, Tonin, Tomc, Logar, …) ali demokratov (npr. Šarec, Fajon, Židan, Mesec …). Izbrani kandidat si nato izbere svojega podpredsedniškega kandidata in kandidira na splošnih volitvah.

Stranke smo razdelili med republikance (SDS, NSi, SNS, …) in demokrate (LMŠ, Levica, SD, …) glede na ključ, ki smo ga uporabili v primeru volitev v slovenski kongres in si ga ogledate tukaj.

Določitev »zveznih držav«


Bistveno za elektorski sistem bi bila ustanovitev lokalnih enot (»zvezne države«, pokrajine …), vsaka od njih bi imela določeno število elektorskih glasov, ki bi jih dobil posameznik te pokrajine. Na rezultat bi bistveno vplivala izbira pokrajin. Našo simulacijo smo izpeljali na treh različnih modelih: statistične regije (model 1), zadnji predlog 10 pokrajin (model 2) in zadnji predlog 10 pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora (model 3).

Slovenski volilni okraji niso vezani na pokrajine (oz. statistične regije), kot so kongresni okraji vezani na zvezne države v ZDA. Elektorske glasove smo zato določili proporcionalno glede na število prebivalstva v posamezni pokrajini (glede na 88 sedežev v parlamentu), vsaki pokrajini pa smo dodali dva elektorska glasova za vsakega senatorja.

Rezultati volitev predsednika države (model 1): statistične regije


Statistične regije so v zadnjem času zelo aktualne, saj jih vlada uporablja za zajezitev epidemije koronavirusa. Pri uporabi tega modela bi elektorski zbor štel 112 elektorjev (88 kongresnikov + 24 senatorjev), največja bi bila Osrednjeslovenska regija (25 elektorjev), najmanjši regiji (Primorsko notranjska in Zasavska) pa bi imeli 4. Za zmago na predsedniških volitvah  bi bilo potrebno zbrati vsaj 56 elektorskih glasov.

V primeru statističnih regij bi zmagal republikanski predsedniški par, ki bi zbral skupaj 64 elektorskih glasov, demokrati bi jih dobili 48. V kar nekaj regijah bi bil boj zelo napet, na Gorenjskem (R), Goriškem (D) in na Koroškem (R) je razlika glasov manj kot 1 % (tudi manj kot 200 glasov). Podobno kot v ZDA, bi to pomenilo, da bi bile kampanje najbolj aktive prav v teh odločujočih pokrajinah.

Model 1 je sestavljen na podlagi statističnih regij. Številke pri posameznih regijah pomenijo število elektorskih glasov, barva številk prikazuje, katera stranka prevzame elektorske glasove celotne regije.

Rezultati volitev predsednika države (model 2): 10 pokrajin


V modelu 10 pokrajin brez posebnih statusov Ljubljane in Maribora bi elektorat sestavljalo 108 elektorjev (54 za zmago). Tudi tukaj bi zmagal republikanski predsedniški kandidat z 59 elektorji, demokratski bi jih zbral 49.

Če primerjamo rezultat z modelom statističnih regij vidimo, da je zlitje pokrajin bolj koristilo demokratom. Primorsko-notranjsko pokrajino, kjer je bil rezultat prej izenačen, sta "pogoltnili" močno demokratski Osrednjeslovenska in Obalno-kraška, prav tako je združitev demokratske Zasavske regije in rahlo republikanske Posavske privedlo, da je tehtnica prevesila na stran demokratov. Je pa nekoliko presenetljivo združitev Koroške in Šaleške prineslo zmago republikancem.

Model 2 je sestavljen na podlagi zadnjega predloga 10 pokrajin brez posebnega statusa Ljubljane in Maribora). Številke pri posameznih pokrajinah pomenijo število elektorskih glasov, barva številk prikazuje, katera stranka prevzame elektorske glasove celotne pokrajine.

Rezultati volitev predsednika države (model 3): 10 + 2 pokrajini


Če bi upoštevali posebna statusa mestnih občin Ljubljane in Maribora, bi to pomenilo 112 elektorjev. Tudi v tem primeru bi zmagal republikanski predsedniški par, prednost v razmerju elektorskih glasov pa bi bila še večja (69:43).

Zmaga republikancev je ne prvi pogled res trdnejša, a je njihova prednost zavajajoča. Demokratski predsedniški par bi namreč zmagal volitve že če bi prevzel elektorske glasove Osrednjeslovenske pokrajine (kjer je razlika manj kot 1 %). Ker sta mestni okolji Ljubljane in Maribora izrazito liberalni, bi to prineslo skoraj zagotovljene glasove demokratom, medtem ko bi bili elektorji Osrednjeslovenske pokrajine zanje še vedno popolnoma dosegljivi.

Podobno situacija je v ZDA, kjer se demokrati trudijo, da bi glavno mesto (Washington DC), postala svoja zvezna država. S tako potezo bi si zagotovili dva senatorja v senatu, ter prednost v elektorskem zboru.

Model 3 je sestavljen na podlagi zadnjega predloga 10 pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Številke pri posameznih pokrajinah pomenijo število elektorskih glasov, barva številk prikazuje, katera stranka prevzame elektorske glasove celotne pokrajine.

Zmagal bi kandidat z manjšim številom glasov na nacionalni ravni


To pomeni, da bi se tudi v Sloveniji zgodilo nekaj podobnega, kot na volitvah v ZDA leta 2016. Kljub temu da je Hillary Clinton dobila kar tri milijone več glasov na nacionalni ravni, je zmagal Donald Trump, ki je zbral 304 elektorske glasove (56,7 %).

Večina Slovencev je namenila svoj glas demokratom (50,6 %), republikanci so prejeli 49,4 % glasov. Kljub temu pa so vsi trije modeli naše simulacije pokazali, da bi vlado sestavljal republikanski predsedniški par, ki je prejel 54,6 % (10 pokrajin), 57,1 % (statistične regije) ali celo 61,6 % elektorskih glasov (10+2 pokrajini).

KOMENTAR: Nejc Povirk
Elektorski sistem prinese večjo moč konservativcem, predsedniški pa levo liberalnemu bloku
Naša simulacija je pokazala, da večje število pokrajin poveča politični vpliv republikancem (primerjava modela 1 in 2), kar ni nobeno presenečenje, saj se s tem poveča glas podeželja, ki je bolj konservativno usmerjeno. Levo usmerjena politična opcija ima največje podpornike v mestnih okoljih, zato je tudi njihov politični interes večja politična centralizacija. Ker je večino vlad v samostojni Sloveniji sestavil levo-liberalen blok, je zato logično, zakaj že 30 let ustanavljamo pokrajine, saj bi se na tak način zmanjšala njihova politična moč. Če bi koncept elektorjev v Sloveniji povečal moč desnice, pa bi to, da se na volitvah voli osebo in ne stranko, verjetno pomagalo levo-liberalnemu bloku. Na to lahko sklepamo iz zadnjih nekaj parlamentarnih volitev, ko so imele najmočnejše leve stranke v imenu svojega ustanovitelja (Marjan Šarec, Miro Cerar, Alenka Bratušek), medtem ko na desni praviloma takih strank ni. Tudi rezultati volitev predsednika republike kažejo, da bi bilo tako, saj do sedaj še nismo imeli predsednika, ki bi pripadal desni (pomladni, konservativni) opciji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27