Če bi prišlo do zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2, bi morali energijo uvažati iz tujine. Vlada časovnico izgradnje seveda zamika

POSLUŠAJ ČLANEK

Danes sta rezultate študije o oceni ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije predstavila ekonomist prof. dr. Jože P. Damijan in mag. Drago Babič iz sveta za razvoj na SAZU.


Ideje, ki jih vsebuje vladni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), niso zadostne, menita avtorja študije. Najboljše razogljičenje bi po njunih besedah dosegli z novim blokom jedrske elektrarne ter ustrezno dopolnitvijo z obnovljivimi viri energije.



Slovenija bi morala tako zgraditi JEK2 kot vlagati v obnovljive vire energije


Kot je povedal Damijan je bil namen študije predstaviti dva vidika, in sicer kaj pomenijo zamude z vidika cene električne energije in kaj to pomeni za gospodarstvo. Cilji študije, ki sta jo pripravila z Babičem, so bili razogljičenost, energetska neodvisnost, čim višji delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije, ekonomska upravičenost, zagotavljanje zanesljive in stabilne oskrbe z električno energijo in zagotavljanje nizkih cen električne energije.


Slovenija se je sicer zavezala, da bomo Termoelektrarno Šoštanj zaprli do leta 2033. Kot je povedal Damijan, bo Slovenija s tem izgubila okoli tretjino vse energije, kar bo potrebno nadomestiti z drugimi viri energije.


Vlada je sicer bolj navijala za obnovljive vire energije, na pritisk gospodarstva pa se je kot možno alternativo začelo več govoriti tudi o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem, oziroma t. i. JEK2. Če ne bo prišlo do izgradnje JEK2, bomo energetsko odvisni, je opozoril Damijan. Samo JEK2 pa ne bo dovolj, vrzel bi se zaprla do leta 2035, do leta 2050 pa bi zmanjkalo za 10 teravatov električne energije, s čimer bi Slovenija postala spet nesprejemljivo uvozno energetsko odvisna (v študiji so si zastavili cilj, da slovenska energetska odvisnost ne sme biti večja od 5 %).


Tako so avtorji študije predlagali, naj se zgradi JEK2 in izvede intenzivno vlaganje v obnovljive vire energije, s čimer bi Slovenija uspela vzdrževati potrebno energetsko neodvisnost, hkrati pa bi bil omogočen prehod na obnovljive vire energije z izgradnjo kapacitet za shranjevanje električne energije (z baterijami ali pa elektrolizerji).


https://twitter.com/andrejhoivik/status/1668964607187189760

Če bi prišlo do zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2, bi morali energijo uvažati iz tujine


Težava z večjim deležem obnovljivih virov energije je predvsem v tem, da je težko najti ustrezne vire, ki jih nadomestijo, kadar jih ne moremo uporabiti. Tu je sploh problem sončnih elektrarn, saj sonce v Sloveniji sije le 1/8 celotnega časa. Viške sončne energije se sicer lahko prek baterij shrani, a zgolj poleti, težko oziroma praktično nemogoče pa je to storiti v zimskih mesecih, je poudaril Damijan.


Če bi prišlo do zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 (na primer zaradi vladne napovedi o referendumu o JEK2 ob koncu njenega mandata), bi morali energijo uvažati iz tujine, pa še to iz termoelektrarn, ki so ekološko bolj sporne. Na letni ravni bi štiriletna zamuda povzročila 6 milijonov evrov višje stroške za odjemalce.


Večji kot je delež obnovljivih virov energije, višja je cena za odjemalce, povečujejo pa se tudi davki, saj je treba obnovljive vire dodatno financirati. Tu so avtorji študije kritizirali Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bi pomenil bistveno višje stroške za slovensko gospodarstvo. NEPN je zastavil cilj, po katerem bi Slovenija morala do leta 2030 imeti vsaj 27 % obnovljivih virov energije (kar je sicer še vedno manj od evropskega cilja, ki znaša 32 %).


Primer zgrešene energetske politike je Nemčija, ki je z zaprtjem jedrskih elektrarn ter povečevanjem deleža obnovljivih virov povzročila rast cen energije za odjemalce. V Sloveniji je zaradi stabilnega deleža obnovljivih virov (po zaslugi hidroelektrarn) po Damijanovih besedah cena za odjemalce ostala s časom podobna.


https://twitter.com/BalazicMarko/status/1668870717994156032

Novega bloka ne bo mogoče končati do 2033 ali 2035, ampak šele leta 2040


Problema razogljičenja se NEPN loti z logiko, da če zgolj umaknemo fosilna goriva in jih nadomestimo z obnovljivimi viri, pride do razogljičenja. Temu pa po Damijanovih besedah ni tako. Najbolj nizkoogljične so sicer jedrska, hidro in vetrna energija.


Po NEPN-ovem scenariju, če ne bi zgradili JEK2, bi morali zaradi nezadostnosti zgolj obnovljivih virov energijo uvažati, kot že rečeno pa večinoma iz termoelektrarn. Razogljičenje bi se zmanjšalo le za tretjino. Po načrtu Damijanove študije pa bi se izpusti z JEK2 zmanjšali za 98,5 odstotkov. Sicer obstaja tudi možnost izgradnje hidroelektrarn, a so pri nas naravovarstveniki proti temu, zato je po Damijanovih besedah nov blok jedrske elektrarne boljša rešitev.


Če želimo v Evropi biti neodvisni od Kitajske, bomo tako po besedah avtorjev študije potrebovali domačo industrijo materialov ter lastno oskrbo z energijo. Razogljičenje pa lahko dosežemo le s pravimi viri, kot je jedrska energija. Ključno pa je tudi premišljeno, odločno, hitro in premišljeno ukrepanje vlade.


V Gospodarski zbornici Slovenije sicer pravijo, da se bo potrebno »ponovno usesti« na sestanku strateškega sveta za energetski prehod. Poudarjajo tudi, da se jih mora prepoznati kot strateške partnerje. Priti pa je potrebno tudi do scenarija, s katerim bo gospodarstvo enakovreden partner, ki bo lahko dobil odgovore na vprašanja, ki jih trenutno še nima.


Gradnja novega bloka pa verjetno ne bo potekala tako gladko. Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije je vlado že pred kratkim obtožil, da ji je glavna prioriteta solarizacija Slovenije, jedrska opcija pa se postavlja v ozadje. Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje pa je marca dejala, da je vehementno trditi, da zgolj obnovljivi viri ne bodo zadostovali in da bo energetska suverenost države ogrožena, če ne bo zgrajen nov jedrski blok. Velja pa ob tem omeniti, da je omenjena državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo lani sodelovala pri pisanju pravilnika o balkonskih sončnih elektrarnah, te pa trži podjetje njenega svaka Marka Seršena.


Kot pa je za Finance pred kratkim povedal generalni direktor Gen Energije Dejan Paravan, novega bloka jedrske elektrarne ne bo mogoče dokončati leta 2033 ali 2035, ampak šele 2040. Po njegovih besedah bo tako potrebno približno pet let za odločanje o naložbi in potrditve investicijskega programa (kar vključuje umeščanje v prostor). Še štiri leta bodo potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, še sedem let pa bo potrebno za samo gradnjo. Celotni stroški projekta bi sicer dosegli višino 15 milijard evrov, kar bi znašalo približno 12-krat več kot šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.


https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1668852776690917377

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

slap rinka, narava
Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00