Boj za vse manj ledeno deželo

»Dobili bomo Grenlandijo. Da, stoodstotno.« Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijo NBC v preteklih dneh ponovno izrazil ozemeljsko težnjo po otoku, ki sicer sodi pod ozemlje Danske.

O tem je govoril že pred svojim prvim mandatom, pa tudi pred tokratnimi volitvami. Retorika, v kateri ne izključuje niti vojaške sile za pridobitev tega strateško pomembnega otoka, pa tudi pošiljanje svojih slov na »turistične izlete«, dajeta slutiti, da tokrat misli bolj resno. Videti je, da Danska dogajanje spremlja razmeroma hladnokrvno, a tudi odločno, saj s simbolnimi gestami daje vedeti, da gre za njeno ozemlje. Med okoli 57.000 prebivalci Grenlandije pa je Trumpova zagnanost le še okrepila težnje po samostojnosti.

Del Danske, ne pa tudi EU

Največji otok na svetu je mogoče šteti kot avtonomno regijo kraljevine Danske. Prvič je njena kolonija postala leta 1775. Sredi prejšnjega stoletja je otok pridobil status avtonomne regije znotraj Danske, dodatno avtonomijo pa je pridobil leta 1979 z ustanovitvijo prvega parlamenta. Sredi 80. let je Grenlandija zapustila Evropsko gospodarsko skupnost.

Vse do danes tako za razliko od Danske ni del v 90. letih tudi formalno ustanovljene Evropske unije. Na ta način je Grenlandija želela svoja ribolovna območja obvarovati pred pravili EU. Leta 2009 je pridobila še pristojnosti na področju mineralov, policije in sodstva, medtem ko so zunanje zadeve, monetarna politika in obramba še vedno v pristojnosti Danske.

V čem je resnični interes držav po Grenlandiji? Preberite v nadaljevanju.