Luka Svetina

Omejiti župane na 2 mandata? Profesor dr. Haček: “Ljudje niso butasti in znajo zamenjati župana, ko ni več prave energije”

|

Pretekli teden je neparlamentarna Piratska stranka zbrala potrebnih 5.000 podpisov za vložitev predloga svojega zakona o omejitvi županskih mandatov na dva zaporedna v Državnem zboru. Piratom pri zbiranju ni šlo tako »gladko«, zato jim je v zadnjem tednu na pomoč priskočila Levica, ki je imela v središču prestolnice postavljenih kar nekaj stojnic, na katerih so svoje podpise oddali tudi trije ministri Golobove vlade, Luka Mesec, Asta Vrečko in Simon Maljevac.

Več zaporednih županskih mandatov je po oceni Piratov in Levice problematično, ker se zakonodajna in izvršna oblast na lokalni ravni ne ločujeta, mestni oziroma občinski svet pa da je podaljšek župana.

Župani so glede nedemokratičnih omejitev, kot razumejo idejo Piratov, kritični. »Pirati žalijo župane. Takšne ureditve nimajo nikjer v Evropi,« denimo pravi pravi podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja. “V tujini večina županov funkcijo opravlja med 12 in 16 let. Bolj prosperirajo občine, kjer se župani ne menjajo prehitro,” je v intervjuju za Domovino povedal župan občine Vrhnika, Daniel Cukjati. 

Županom je sicer prikimal tudi predsednik vlade Golob, profesor dr. Miro Haček, ki je specialist za javno upravo, pa v pogovoru za Domovino opozarja na enotnost stroke, da predloga Piratske stranke ni za sprejeti. “Posledice tovrstnih izjemno slabo premišljenih odločitev, ki so itak namen predvsem samo promocije strank, ki za tem stojijo, bi bile katastrofalne,” ocenjuje profesor.

Na plakatu Piratov v prid podpisom za omejitev mandata sta 2 župana, katerih sporočilo je ravno nasprotno: Franc Kangler je županoval le mandat in pol ter Bojan Šrot, ki je izgubil zadnje volitve:

https://twitter.com/piratskastranka/status/1662515313299058690

“Če smo se odločili na takšen, precej nedemokratičen način, rešiti županov, ki imajo že šesti, sedmi ali osmi mandat, obstajajo seveda druge rešitve, ki bi bile ob poglobljenem premisleku bolj ustrezne. Največji razlog proti je sklep oziroma ugotovitev Beneške komisije izpred nekaj let, ko je ta komisija po opravljeni strokovni analizi v vseh evropskih državah ugotovila, da tiste redke, ki so se odločile omejevati mandate lokalnih političnih funkcionarjev, so vse po vrsti, brez izjeme, zabeležile več minusov kot pa plusov.”

Pogovor s prof. dr. Hačkom, v katerem naslovi tudi vse argumente za omejitev: “večnost” županovanja, korupcijska tveganja, pa italijanske izkušnje z omejitvijo na 2 zaporedna mandata v nekaterih pokrajinah” … je na voljo digitalnim naročnikom Domovine.

Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj in s tem podprete neodvisno novinarstvo,

Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak: »Lani je bila sprejeta zgodovinska odločitev, ki je vir vsega dogajanja na slovenskih sodiščih in v politiki«

|

Do politike, ki ji je lani prikimalo Ustavno sodišče, se ne pride s pravnimi sredstvi, ampak skozi revolucijo. – Slovenija je zaradi aktivističnih sodnikov, žal, med državami Vzhodne, in ne Zahodne Evrope. – Sankcija za sodnika, ki je nekomu kršil pravice, je zgolj med 3.000 in 6.000 evri, pa mogoče še kakšen kritičen članek v medijih z očitkom, da je kršil evropsko konvencijo o človekovih pravicah. – V preteklosti je za interne informacije z Ustavnega sodišča vedela izbrana skupina profesorjev s Pravne fakultete, danes pač vsa Slovenija. 

Ostro se komentirali dogajanje na ustavnem sodišču v zadevi odločanja glede novele zakona o RTV in napovedi o razreševanju programskih svetnikov, čeprav koalicija svojih pravnih mnenj, ki naj bi jih imela, ne razkriva … 

Prišli smo v obdobje, ko si očitno Ustavno sodišče lahko razlaga ustavo na načine, kot si jih prej nismo znali predstavljali, na načine, ki jih ne moremo več predvideti. Slovenska ustava očitno dovoljuje vse, vsaj po stališču sedanjih ustavnih sodnikov. Kot že rečeno, dovoljuje uvedbo komunizma. Ustavno sodišče je namreč lani marca namreč sklenilo, da je skladno z ustavo kakršnokoli zavzemanje za komunizem in komunistično razlastitev (ko je zavrnilo pritožbo Vilija Kovačiča, da sta programa strank SD in Levica neustavna, ker se stranki nista jasno distancirali od totalitarnega komunističnega sistema). V luči te odločitve lani mislim, da je to, kar se zdaj izvaja, samo izvedba.  

Kako to povezujete? 

Do tega, čemur je lani Ustavno sodišče dalo zeleno luč, se ne pride s pravnimi sredstvi, ampak skozi revolucijo. To pa je definicija komunizma …

Intervju s profesorjem prava dr. Jurijem Toplakom je v celoti na voljo za digitalne naročnike in bralce tednika Domovina – v jubilejni 100. številki, ki jo še najdete na prodajnih policah. 
Na spletu ga lahko preberete ob sklenitvi digitalne naročnine (spodaj), s katero hkrati podprete neodvisno novinarstvo. 

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: To je 6 tehtnih razlogov, zakaj Golob potrebuje “svobodno” RTV Slovenija

»Ta oblast obuja razkol in odpira zgodovinske rane« 

|

Golobova vlada je samo v nekaj tednih potegnila vrsto potez, ki so razjezile desnosredinsko volilno telo. Začelo se je z ukinitvijo muzeja osamosvojitve, na kar je SDS odgovorila z interpelacijo vlade in s protesti, ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma pa je vodila v eskalacijo retorike.  

Janez Janša (64) je tvitnil o netenju državljanske vojne, politični komentator Tomaž Štih (50) pa je ljudem svetoval, naj se oborožijo. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (44) je napovedala kazenske ovadbe. Naši sogovorniki tako iz političnih kot iz zgodovinarskih krogov menijo, da je razkol v slovenski družbi velik, vendar pa gre pri svarjenju pred državljansko vojno za pretiravanje.  

Članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj. 

 

Tomaž Štih: Le kaj namerava vlada, ki je rehabilitirala totalitarizem, diktatorja in zločine proti človečnosti

|

Obramba ni nasilje, je pravica. – Ljudem sem samo sporočil, naj bodo pripravljeni, da si bodo lahko v primeru socialistične diktature rešili življenje. – Vlada naj se raje malo potegne nazaj in umiri stanje, ljudem naj vrne dan spomina ter pusti kipe maršala v muzeju, kamor tudi spadajo. – Borut Pahor, ki ga ima njegov lasten politični pol za dvornega norčka, ima v resnici več politične kilometrine kot celotna vlada.  

Kako komentirate očitke pravosodnega ministrstva o sovražnem govoru in javnem spodbujanju k nasilju?  

 Zavrnil sem jih, ker v vseh mojih čivkih ni niti enega primera spodbujanja nasilja. 

 Ampak jasno ste zapisali, naj se ljudje oborožijo? 

Če bi nekdo Bošnjake ali Tutsije v devetdesetih pozval, da se oborožijo, da se jim ne bo zgodili genocid, ali bi bilo to spodbujanje nasilja? Obramba ni nasilje, je pravica. Ljudem sem sporočil, naj bodo pripravljeni, da si bodo lahko v primeru socialistične diktature rešili življenje. Nekatere države, denimo ZDA, imajo v ustavi celo pravico odstaviti tiransko oblast, jaz pa sem napisal le, da naj bodo ljudje pripravljeni se braniti. To sem utemeljil s postopnim drsenjem v socialistično diktaturo. Ljudje zaradi katastrofalne komunikacije vlade zadnje mesece ne izgubljajo le zaupanja v njeno sposobnost, ampak tudi v njene dobre namene in njeno intimno privrženost svobodi, demokraciji in vladavini prava.  

Najprej so šli v Čebine praznovat rojstvo komunizma, potem so se odločili v državne protokolarne objekte vrniti podobe krvavega socialističnega diktatorja Tita. Sodu pa je res izbilo dno, ko so ukinili dan spomina na žrtve komunizma, še preden se ga je sploh prvič obeležilo. Ljudje se čisto upravičeno sprašujejo, kaj je namera vlade, ki v le nekaj tednih rehabilitira najprej totalitarizem, potem diktatorja in na koncu še zločine proti človečnosti. Ob tem pa izbriše neubogljive zgodovinarje in muzeje ter rožlja z ustavnim udarom, da bi na silo vzpostavila nadzor nad 95 odstotki medijskega prostora in si zagotovila monopolni propagandni aparat. Zakaj to počnejo? Ali so znoreli? To ni materija za dnevno politične igrice, Slovenija stoji na 100.000 okostjih brezpravno pomorjenih ljudi, ki imajo žive svojce. In vlada se prav trudi vzbujati strah, da se intimno s temi dejanji strinja. Po veliko truda ji je to tudi uspelo in zato se oborožujemo. 

Kaj ko bi se vlada namesto preganjanja disidentov raje malo potegnila nazaj in storila kaj, da umiri stanje? Ni treba veliko. Ljudem naj vrne ta dan spomina ter pusti kipe maršala v muzeju, kamor tudi spadajo. Dokler je vlada ustanavljala novo Adrio, pošiljala grožnje Applu in uvajala dve različni državni zdravstveni zavarovanji, ni bilo nobenih nasvetov, naj se ljudje oborožijo. Pa so tudi to brezupno zgrešene politike. Ampak to je tisto, kar normalne vlade počnejo.  

»Kupite si orožje. Legalno ali nelegalno. Ne oklevajte več. Majhna klika skrajnežev, ki izvaja ustavni udar s tem, ko ne vidi več nič slabega v zločinih proti človeštvu, prestopa Rubikon. Podredi si lahko le neoborožen narod. Zdaj je čas, kot je bil v Bosni leta 91-ega.« To ste zapisali. Ste morda vendarle pomislili na negativne posledice, ki bi jih vaš zapis imel, da bi namreč kdo kupil orožje nezakonito in s tem orožjem storil kaj nezakonitega? 

Hollywoodsko razmišljanje o orožju, ki ga tako radi povzemamo v Sloveniji, je zelo enostransko. Jaz pa vas vprašam …

Celoten intervju s Tomažem Štihom, na spletu poznanim kot Libertarcem, je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina.

Preverite, kaj še prinaša 99. številka tednika Domovina. Če še niste naročnik Domovine, je zdaj skrajni čas, da postanete in podprete neodvisno novinarstvo. Obiščite našo naročniško stran.

Varnostni strokovnjak Andrej Rupnik in strokovnjak za vzgojo Sebastjan Kristovič: Možnost strelskega pohoda v slovenskih šolah zelo resna

|

V tokratni oddaji Vroča tema Luka Svetina gosti nekdanjega šefa Slovenske varnostno-obveščevalne službe, dr. Andreja Rupnika, in izrednega profesorja, strokovnjaka za vzgojo iz univerze Alma Mater Europaea, Sebastjana Kristoviča. Pogovor teče o razmerah v slovenskih šolah, potem ko je pretekli teden prišlo do strelskega napada v osnovni šoli v Beogradu.

Gosta se problematike agresije med mladostnikov dotakneta tako z varnostnega kot tudi s psihološkega vidika. In čeprav gre v primeru strelskih pohodov za enkratne dogodke, ki se praviloma ne pojavljajo, lahko pa do njih pride tudi v statistično najbolj varnih državah na svetu, policijski nadzor dolgoročno ni rešitev, pač pa preventiva.

Z varnostnega vidika je to nadzor nad sovražnim govorom na socialnih omrežjih, z vzgojnega vidika pa problematični otroci prihajajo iz družin, kjer jim je dopuščeno, da se zasvojijo z mobilnimi napravami.

Ta video je za ogled brezplačen, ni pa zastonj. Podprite našo produkcijo tako, da sklenete naročnino. S tem dostopate do kvalitetnih ekskluzivnih vsebin in sproti še podprete neodvisno novinarstvo

Izbrano za naročnike:

Otrok ima transspolnega učitelja. Kako naj ravnam kot starš?

Brez heca, pod Svobodo se dejansko uvaja verbalni delikt (Urška proti Vodebu)

Obiščite našo naročniško stran (klik)

Ljudje so bolni zaradi slabe hrane po akcijskih cenah iz veleblagovnic 

|

Ali čedalje večje omejevanje slovenskega kmeta in zategovanje pasu okrog živinoreje in poljedelstva na njegovi lastni zemlji ob čedalje večji preplavljenosti veleblagovnic s hrano tujega porekla (pogosto iz držav tretjega sveta, za katero pa se ljudje – predvsem zaradi cene – odločajo vedno pogosteje) pomeni, da je slovenska hrana na odstavnem pasu?

Ali sledi popolno uničenje domače industrije in prehranjevanje z manj kakovostno hrano; kmetje so glede prihodnosti skeptični, skrbi jih tudi izginjanje kakovostne in vse dražje hrane s trgovinskih polic. 

Iz vsebie članka: »Kar bi moralo skrbeti ministrstvo za zdravje in čisto vsakega med nami, pa je količina mesa na žaru, ki ga Slovenke in Slovenci pojedo med prvomajskimi prazniki. Velika večina tega mesa je bila namreč kupljena v trgovskih akcijah, trgovci so pri cenah stiskali živilce, ti pa so na evropskem trgu iskali najcenejšo surovino.« 

Bric pravi, da že desetletja slovenska državna politika uči kmete pridelovati ekološko hrano, a hkrati ne naredi praktično ničesar za spodbujanje Slovencev k uživanju take hrane. »Država mogoče dovolj podpira kmeta, ne naredi pa popolnoma ničesar za zaščito slovenskega kmeta, za družinsko kmetijo.

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem 97. številke tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin in sproti podprete neodvisno novinarstvo …

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Državno financiranje kmečkih združenj? Skrijejo se lahko pred Društvom za opazovanje ptic

Policija je po domovih zasliševala kmete 

|

Policija je pred napovedanim protestom kmetov v središču Ljubljane obiskovala kmetije in poizvedovala, koliko kmetov se namerava s traktorji pripeljati pred Državni zbor. Da gre za običajno prakso, in ne za ustrahovanje, so se na očitke odzvali policisti. Na socialnih omrežjih pa je završalo, da je to samo še en dokaz več, da se v Svobodi Roberta Goloba (56) vračamo v diktaturo. Vseeno je številne kmete incident samo še podžgal pri njihovi nameri, da vladi, ki jih ne želi slišati, pokaže zobe. 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnino na Domovino lahko sklenete spodaj.

Proti čemu kmetje sploh protestirajo?

|

Policija je pred napovedanim protestom kmetov v središču Ljubljane obiskovala kmetije in poizvedovala, koliko kmetov se namerava s traktorji pripeljati pred Državni zbor. Da gre za običajno prakso, in ne za ustrahovanje, so se na očitke odzvali policisti. Na socialnih omrežjih pa je završalo, da je to samo še en dokaz več, da se v Svobodi Roberta Goloba (56) vračamo v diktaturo. Vseeno je številne kmete incident samo še podžgal pri njihovi nameri, da vladi, ki jih ne želi slišati, pokaže zobe.

V članku preberite, kaj je o obisku policije na svoji kmetiji povedal Tomaž Mis mlajši, kakšni so bili odzivi policije, bivšega direktorja policije dr. Antona Olaja ter SLS. Kakšne so sploh zahteve kmetov, zaradi katerih gredo danes na protest?

Naročniki lahko članek preberejo v celoti, nenaročniki pa lahko preberejo članek Petra Meršeta, Kako osrednji televiziji iz policijskega pritiska na protest kmetov ustvarjata politični spin kolesarskih aktivistov.

Zdravo živi manj kot pet odstotkov Slovencev 

|

Pred dvema tednoma so člani Strateškega sveta za prehrano (SSP), ki je posvetovalni organ predsednika vlade Roberta Goloba, javnost seznanili s predlogi popravkov Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. S tem so razburili pediatre in dietetike, ki so v javnem pismu zapisali, »da naloga SSP ni recenzija že recenziranih Smernic«. Po mnenju pediatrov so prehranske smernice, ki jih v Sloveniji narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje, dovolj dobre, da jih ni treba spreminjati. Večji problem pa je, da se ljudje, zlasti v odrasli dobi, smernic ne držijo.