Pogled nazaj: nov poraz, novo upanje

Javnomnenjske ankete, ki so v drugem krogu predsedniških volitev napovedovale zmago kandidatki Nataši Pirc Musar (54), podprte s strani strank levice, se znova niso motile, a je bila zmaga presenetljivo tesna, saj je kandidat iz vrst »medijsko osovražene« SDS uspel mobilizirati celoten desnosredinski politični pol in po deležu osvojenih glasov preseči že 20 let star uspeh Barbare Brezigar (68). 

Celoten članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

Koliko bo Golobov kadrovski cunami stal slovenske davkoplačevalce

Predsednik vlade Robert Golob je v zadnjih tednih odpihnil številne direktorje vidnih državnih energetskih družb, prosta mesta pa so rezervirana za premierjeve osebne prijatelje. V Svobodi niso preživeli niti odgovorni uredniki v državnih medijih, bodo pa za vsaj pošteno zaslužili – Gerič in Jančič do odškodnin blizu 50 tisoč evrov. 

Predsednik vlade Robert Golob je bil v predvolilnih soočenjih pred prepričljivo zmago na državnozborskih volitvah zelo jasen v svojih napovedih, da bodo kadri prejšnje vlade ob službo, ker da so nestrokovni in nekompetentni. Njegovo divje kadrovanje v državnih podjetjih, zlasti tistih, povezanih z energetiko, zato za poznavalce ni nobeno presenečenje, zaradi načina, na katerega so se tega lotili v Gibanju Svoboda, pa je vendarle marsikdo privzdignil obrvi.

Če je nekatere menjave na čelu državnih podjetij na desni sredini težko braniti, denimo primer zdaj že bivšega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota, ki se je na ta položaj zavihtel brez resnejših predhodnih vodstvenih izkušenj (nedavno ga je zamenjal Marko Cegnar), pa so bolj sporne menjave v energetiki.

Če je tretja Janševa vlada povečini čakala, da so se direktorjem na vplivnih položajih iztekli mandati, so šli Svobodnjaki v neposredne razrešitve. Spomnimo, tudi Roberta Goloba nadzorniki na GEN-Iju, ki jih je postavila desnosredinska vlada, niso razrešili, temveč mu preprosto niso podaljšali mandata. Vprašanje je tudi, kako strokovni so v resnici kadri, ki zdaj prihajajo, saj gre v večih primerih za Golobove tesne prijatelje …

V članku, ki je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina preberite še, kateri položaj v paradržavnih strukturah je Golob namenil svoji poročni priči, o kadrovski čistki na Telekomu in medijskem cunamiju. Naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj. 

 

Levica je strokovne kadre prejšnje vlade na Ministrstvu za delo »kaznovala« z delom na Uradu za migracije

Javno obelodanjena revizija zaposlitev v državni upravi v času vlade Janeza Janše je bila predstava za javnost, na Ministrstvu za delo pa so strokovne kadre iz kvote NSi in ukinjenega Urada za demografijo zaposlili s pisanjem vlog za ukrajinske begunce in drugimi deli na Uradu za migracije.

Poraja se vprašanje, zakaj stranka Levica dela z begunci in migranti ni zaupala lastnim kadrom. 

Potihoma, daleč od pozornosti javnosti, pa se zgodile menjave in prerazporeditve dela strokovnih sodelavcev, ki so bili v času vlade Janeza Janše na ministrstvih zaposlenih bodisi na zaupanje ministrov bodisi po javnih razpisih. V političnem žargonu so prerazporeditve na slabše in nepomembno delovno mesto primerna kazen za kadre prejšnje vlade, ki se jih ne poslužuje samo zdajšnja Golobova garnitura, temveč so v preteklosti podobno počele tudi druge vlade. Bolj nenavadno pa je, kam so se odločili Golobovi kadre desnosredinske vlade »parkirati« v zadnjih mesecih. Lep primer so kadri stranke NSi, ki so bili na Ministrstvu za delo zaposleni že pred nastopom Janeza Ciglerja Kralja. 

Eden takšnih primerov je Cveto Uršič, sicer v času Ciglerja Kralja njegov državni sekretar, ki je kot strokovni sodelavec na Ministrstvu za delo deloval zadnjih 16 let. Izjemno cenjenega uradnika in humanitarnega delavca je ministrstvo pod vodstvom stranke Levica premestilo na Urad za oskrbo in integracijo migrantov …

Celoten članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

 

Če bi želeli do leta 2033 ugasniti TEŠ6, bi morali postaviti 1744 sončnih panelov na dan

Kdo bo financiral solarizacijo Slovenije, ki predvideva postavitev sončnih elektrarn tudi na ograjah in bregovih ob avtocestah?  Trenutno ne poznamo načina, kaki bi odpadne module sončnih celic razgradili tako, da bi bili popolnoma neinvazivni za okolje.

V Sloveniji s pomočjo sonca proizvedemo pičla 2 odstotka električne energije.

Kritiki Golobove vlade menijo, da se v ozadju pripravljajo investicije z javnim denarjem, na račun katerih bodo izbrana prijateljska podjetja mastno služila. Kar 71,8 odstotka Slovencev je pripravljenih investirati svoj denar v sončne panele.

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo poslalo zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije, predvsem za področje fotovoltatike in sončnih elektrarn, katerih razširjenost je v zadnjih letih preprečevala večja birokracija okrog formalnih dovoljenj. Vlada Roberta Goloba pa namerava zakonodajo poenostaviti in na ta način povečati delež obnovljivih virov energije (OVE), k čemur se je Slovenija zavezala skladno z direktivo Evropske unije. Potrebe bo obnovljivih virih energije naj bi se zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in novim svežnjem sankcijam proti Rusiji samo še povečale. Dejstvo je, da je Slovenija na evropskem repu pri povečanju deleža obnovljivih električnih virov, zaradi česar tudi tvega večmilijonske kazni.

Vseeno Golobovi načrti o postavitvi sončnih elektrarn po vsej državi vzbujajo dvome o transparentnosti naložbe, saj naj bi se bržkone takšen projekt financiral z državnim denarjem, za katerega bi lahko na razpisih favoriti postali Golobovi nekdanji poslovni partnerji. Takšna poenostavitev zakonodaje pomeni tudi nepovraten invaziven poseg v okolje, kakršnega so slovenske nevladne organizacije v preteklosti že znale ustavljati celo z referendumi, najbolj znan primer je zagotovo padec Vizjakovega Zakona o vodah. Tukaj je še problem hranjenja in razgradnje odpadnih sončnih celic, saj trenutno še ne poznamo načina, kako bi odpadne module razgradili do stopnje, da bi bili popolnoma neinvazivni za okolje.

Članek Luke Svetine je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete s klikom spodaj …

Če se za naročnino še niste odločili, preberite odprti članek Uresničitev Golobovih sanj ni mogoča brez Kitajcev

ali intervju z elektro strokovnjakom, mag. Leonom Valenčičem: Premier Golob obljublja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba

Čez zimo nas bo reševal “črni raček” slovenske energetike, ki bi ga vsi radi zaprli

Čeprav se je vlada Roberta Goloba v koalicijski pogodbi zavezala, da bodo na premog v Termoelektrarni Šoštanj morali nehali kuriti že do leta 2030, postajamo od njegove poceni, a umazane “ogljične” energije ob naraščajoči draginji življenjsko odvisni – bo premoga jeseni sploh dovolj, da bi proizvedli polovico slovenskih potreb po električni energiji?

V začetku septembra so ob obisku premiera Roberta Goloba v premogovniku Velenje in TEŠ6 v Šoštanju močno odmevale njegove besede, da je stanje na deponiji premoga alarmantno, saj da naj bi bilo zalog samo še za 14 dni. Nekdanji šef GEN-I-ja se namreč dobro zaveda, da bo potrebno vsaj letošnjo zimo pozabiti na všečne besede o zeleni prihodnosti in razogličenju družbe, saj so cene elektrike poletele v nebo, Slovenije pa v negotovih časih ne more zebsti.

dr. Erik Margan z Inštiuta Jožef Stefan že dlje časa opozarja, da Slovenija TEŠ6 politično in nestrokovno zapira že vrsto let predvsem zaradi pritiskov nevladnih organizacij, ki zagovarjajo čim prejšnji prehod na obnovljive vire energije.

Margan je lani izračunal, da električna energija, proizvedena iz premoga, predstavlja torej okoli 33 odstotkov vse proizvedene energije, kar pomeni okoli 5,1 TWh. In če nas je stala izgradnja TEŠ6 okoli 1,4 milijarde evrov, bi nas po Marganovih izračunih samo solarni paneli stali podobno, 1,38 milijarde, vetrnice pa najmanj 330 milijonov evrov, oboje brez cene povezovanja v sistem ter brez nujno potrebnih hranilnikov energije.

Zakaj je človeštvo tako odvisno od fosilnih virov ter zakaj zeleni viri energije niso tako odlični, kot si nekateri predstavljajo, je lani novembra v intervjuju za Domovino potrdil tudi dr. Rafael Mihalič. Za proizvajanje elektrike na sistemskem nivoju je namreč termoelektrarna na premog daleč najcenejša rešitev. »V termoelektrarni na premog lahko, če upoštevaš tudi amortizacijo, se pravi izgradnjo elektrarne, fiksne stroške, če imaš kvaliteten premog in preprosto termoelektrarno, kot jih na Kitajskem gradijo v šopkih – vsak teden eno, in to skoraj dvakrat večjo od TEŠ 6 – lahko v njej proizvajaš elektriko v rangu od 40 pa tam do nekje 60, 70 evrov na megavatno uro,« je povedal Mihalič.

Celoten članek o tem, kako nas bo čez zimo reševal “črni raček slovenske energetike”, je na voljo digitalnim naročnikom Domovine, kar lahko postanete spodaj. Ter bralcem tednika Domovina. 

Če se za naročnino še niste odločili, v branje na temo energetske sedanjosti in prihodnosti ponujamo intervju s strokovnjakom za energetiko mag. Leonom Valenčičem: Premier Golob ponuja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba