Slovence na "mrcvarjenju" v Omanu spremljal član Sove, ki se je lažno izdajal za diplomata. Poti pregrešno dragih letal pa vodijo do Danila Türka.

Številke se ne izidejo, pravijo strokovnjaki ob pogledu na račun, ki ga bo Golobova vlada iz proračuna namenila samo za štiri evakuacijske lete z Bližnjega Vzhoda; dveh iz Dubaja in dveh iz Omana. Posodil jih je jordanski poslovnež, ki ima tesne povezave z bivšim predsednikom, a precej dražje, kot če bi jih najeli od »evropskih prijateljev«. Danes razkrivamo, zakaj je predsednik vlade v želji, da bi pred volitvami izpadel kot veliki rešitelj ujetih rojakov, ministrici Tanji Fajon in konzularni službi prevzel misijo reševanja. Njegov cilj je bil potnike pričakati na Brniku za skupinsko sliko, a ker je šlo zaradi nepoznavanja razmer hudo narobe, se je zadnjih hip besnih Slovencev, ki so domov morali potovati več kot 40 ur, ustrašil. Potnike je na pot v Oman sicer pospremil član Sove, ki se je izdajal za diplomata in lagal o uri poleta.

Od prejšnje sobote, ko je v Iranu po ameriško-izraelskem koordiniranem napadu izbruhnila širša vojna, v katero je islamski režim s svojimi povračilnimi ukrepi vpletel tudi zalivske arabske države, se je v Slovenijo iz Dubaja, največjega turističnega središča na Bližnjem Vzhodu, vrnilo že skoraj 1.000 Slovencev. Posamezniki so se vrnili sami, večina pa z evakuacijskimi leti, ki jih je organizirala Golobova vlada.

Na Domovini smo preteklo nedeljo prvi poročali o težavah, s katero so se soočali turisti, ki so tam obtičali, saj so Ministrstvu za zunanje zadeve očitali manko informacij; to jih je namreč napotilo na njihove turistične agencije, ki pa so bile v večini neodzivne. Poročali smo, da so bili rojaki ujeti v hotelih v središču mesta, da niso spali zaradi iranskih raket, ki so letele nad Emirati, izstrelek je denimo padel tudi kilometer od hotelskega kompleksa.

V nedeljo, 1. marca popoldne, se je konzularna služba vendarle aktivirala, Tanja Fajon je stopila pred kamere in napovedala, da pospešeno iščejo rešitev in da se bodo poskušali za skupno reševanje evropskih turistov organizirati na ravni Evropske unije. Ministrica se je še isti večer pojavila na javni TV Slovenija, a že naslednje jutro je sledila nenadna sprememba: pred kamere je stopil podpredsednik vlade, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je napovedal, da se je vlada organizirala in da bosta v Oman odpotovali dve čarterski letali, s katerima se bodo slovenski državljani lahko vrnili v domovino. Dodal je, da bodo prednost imele družine z otroki.

Izločili konzularno službo 

Po naših zanesljivih informacijah je na tej točki koordiniranje reševanja Slovencev z Bližnjega vzhoda v celoti prevzel kabinet predsednika vlade, kar je samo po sebi precej nenavadno, saj se v tovrstnih primerih to koordinira na ravni vlade in se določi ministrstvo, ki bo vodilo komunikacijo z javnostjo. Po navadi je to Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in konzularna služba, ki deluje v okviru ministrstva.

Slovencem je v spominu ostalo reševanje iz časa prvega vala koronavirusa, ko je marca leta 2020 po svetu obtičalo na stotine Slovencev. Takrat je komunikacijo z javnostjo in organizacijo vračanja vodil Andrej Šter, ki je bil lani upokojen, na položaju pa ga je zamenjal Viktor Mlakar, ki pa ga začuda pred kamerami sploh nismo videli. To ni naključje; po naših informacijah so mu prepovedali komunicirati z mediji, okarana je bila tudi ministrica Tanja Fajon, češ, naj v javnosti ne nastopa več in naj ne podaja svojih mnenj.

Od točke, kjer je reševanje prevzel kabinet predsednika vlade, oziroma Mojca Toš Seliškar, ki je svetovalka v kabinetu predsednika vlade, javnost pa se je spomni tudi kot vodje kabineta predsednika republike Danila Türka med letoma 2007 in 2012, je bila po naših informacijah narejena serija organizacijskih napak, ki so potnike pripeljale na rob živčnega zloma. Vse zato, ker Golob akcije ni prepustil ministrstvu, ki ima s tem izkušnje in podporni sistem, ki trenutno ne deluje 24 ur na dan, a bi ga zlahka ponovno aktivirali.

Potnikom so z vlade tako že v ponedeljek zvečer, ko je Dubaj izmenično že začel odpirati svoj zračni prostor za polet komercialnih letal, sporočili, da jih bodo v torek zjutraj z avtobusi transportirali čez mejo v sosednji Oman, kjer naj bi iz Muškata z dvema najetima letaloma poleteli v domovino.

Iz proračuna je vlada za dva evakuacijska leta iz Omana in še dodatna dva iz Dubaja rezervirala skupno kar dobrih 1,8 milijona evra sredstev, ob čemer je marsikdo, ki se spozna na cene komercialnih poletov, privzdignil obrvi. Postanek v Jordaniji, ki je bil načrtovan, je sicer eno od naših sogovornic, Vanjo Jakopin, odvrnil od tega, da bi poslušala slovenske oblasti. »Negotovost, ki je spremljala informacije o poti v Oman, mi ni dišala. Prav tako sem vedela, da bom sama, ker sem bila na poti z dvema 18-letnikoma in 17-letnikom, morda na vrsto prišla kot zadnja,« razlaga Jakopinova, ki je v ponedeljek zvečer kupila letalske karte za komercialni polet iz Dubaja v Frankfurt. Postanek v Jordaniji blizu vojnega žarišča je bil še en odbijajoč faktor. Čeprav je Jakopinova tako svetovala tudi številnim drugim slovenskim potnikom, jo je le redko kdo poslušal.

Njena družina je že v torek zjutraj poletela proti Frankfurtu in opoldne varno pristala v Nemčiji, medtem ko se je večina preostalih Slovencev v organizaciji Golobove vlade podala na mučno, skoraj deset ur dolgo pot v Oman z avtobusi, kjer se je nato pravo »mrcvarjenje« na letališču šele začelo.

Njena družina je že v torek zjutraj poletela proti Frankfurtu in opoldne varno pristala v Nemčiji, medtem ko se je večina preostalih Slovencev v organizaciji Golobove vlade podala na mučno, skoraj deset ur dolgo pot v Oman z avtobusi, kjer se je pravo »mrcvarjenje« na letališču šele začelo.

Od večernega prihoda na letališče je bilo pravzaprav vse narobe. Potniki niso dobili jasnih informacij, kdaj bodo poleteli. Naj gredo v hotel in se odpočijejo? Moški, ki jih je v imenu vlade spremljal na letališče, jim je vsako uro obljubljal nove informacije in prestavljal uro poleta.

Kar se je začelo kot bombastična novica o najemu dveh čarterjev kot prestižni bleščici, ki bi si jo tik pred zanj odločilnimi volitvami pripel predsednik vlade, se je izkazalo za fiasko. Dve najeti letali, ki nista bili niti omanski niti slovenski (Slovenija ta hip po stečaju Adrie tako ali tako nima lastnega letalskega prevoznika), temveč jordanski (Jordanian Aviation), sploh nista imeli dovoljenja za pristanek. Tako tudi zaradi tega razloga Slovenci v torek zvečer niso mogli poleteti, kot so jim sprva obljubili.

Kabinet predsednika vlade, ki je seveda brez izkušenj, je to močno presenetilo; ustrezna dovoljenja so reševali do jutra naslednjega dne.

Zakaj ne evropski prijatelji 

Marsikdo je sicer privzdignil obrvi, zakaj se slovenska vlada ni raje obrnila na prijatelje v Evropi, ki imajo lastne letalske družbe, denimo na Čehe, Avstrijce ali Hrvate.

Hrvaško veleposlaništvo v Dohi je denimo svojim potnikom zagotovilo 30 mest na avstrijskem letu iz Rijada na Dunaj. Hrvaški premier Andrej Plenković je obenem povedal, da je bil del Hrvatov iz Omana že prej vrnjen tudi prek Istanbula in Rima.

Tudi Čehi so bili zelo aktivni in organizirani; organizirali so tri polete iz Omana, Jordanije in Egipta za 175 ljudi, sledili so še dodatni leti za več kot 260 ljudi.

Na mestu je vprašanje, ali je slovenska diplomacija pod Golobom sploh želela prositi Italijane oziroma Hrvate za pomoč. V času korone namreč teh težav ni bilo. Leti so bili takrat obojestransko zasedeni. Takrat so letala v organizaciji Slovenije letela v London, kamor so odpeljali Angleže, iz Londona pa so vračali Slovence. Šlo je za model, ki je deloval, podobno je bilo tudi v primeru izmenjave turistov z Rusijo.

Naši viri pravijo, da je bil od začetka edini cilj, da vso slavo požanje predsednik vlade Golob, ki se je v četrtek zvečer na RTV Slovenija tudi dejansko pohvalil, da je bila Slovenija med prvimi, ki je ljudi »spravila« domov, kar teoretično drži. Toda za kakšno ceno? Medtem ko so turisti drugih evropskih držav dobili jasna navodila, naj počakajo na informacije v hotelih, nato pa so jih z udobnimi letali domov vozili iz Dubaja, so Slovenci za nenavadno visok strošek in na račun negotovosti ter jeze ljudi pustili celo noč čakati na letališču z majhnimi otroki, da so nekateri celo zboleli.

Mohammad Al-Khashman

Prvo skupino Slovencev je šele v sredo zjutraj letalo družbe Jordanian Aviation pobralo in poletelo proti Amanu. Šlo je za več kot 35 let star jordanski boeing 737-300.

Golob navaja »prijatelje iz Jordanije«, s čimer je mislil Mohammada Al-Khashmana, predsednika in izvršnega direktorja družbe Jordanian Aviation, ki je leta 2011 od tedanjega slovenskega predsednika republike Danila Türka prejel red za zasluge, ker je »brezplačno« omogočal lete otrokom iz Gaze v okviru humanitarnega programa rehabilitacije v Slovenijo.

Naši viri ne dvomijo, da je bila vmesni člen tudi tokrat Mojca Seliškar Toš. Al-Khashman je še v času, ko je bil Türk predsednik, organiziral najmanj pet letov na relaciji Aman – Ljubljana – Aman za 52 otrok iz Gaze, sodelujeta pa še danes v okviru Türkove Fundacije »Pustimo jim sanje.« Spomnimo, Türk je bil v teh dneh na TV Slovenija že večkrat angažiran kot mednarodni pravnik in komentator vojne v Iranu, kjer se je ostro postavil proti Izraelu in slovenski zaveznici v NATO, Združenimi državami Amerike.

Zakaj se je slovenska vlada odločila za najem Khasmanovih letal kljub njihovi neprimerni velikosti in dotrajanosti ter očitni ekonomski neupravičenosti, smo vprašali kabinet predsednika vlade.

Zanimalo nas je, kako je bil izbran prevoznik, koliko sicer po javno dostopnih podatkih stane en let iz Omana in Dubaja ter kdo je odobril, da se za štiri evakuacijske lete plača kar 1,8 milijona evrov iz proračuna. Prosili smo jih, naj predložijo račune že plačanih poletov, saj gre za davkoplačevalski denar in morajo biti ti podatki v skladu z zakonodajo transparentno obelodanjeni. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. 

Viri nas opozarjajo, da je bil način izbora letalskega prevoznika očitno namenoma delan tako, da ni nikakršne transparentnosti. Naš anonimni sogovornik z ministrstva ni prepričan, da bo kdorkoli uspel razbrati, kdo se je odločil za jordanski letali, med katerimi prevozniki se je morebiti odločil in kako bo denar v resnici porabljen. Bojazen, da bi denar poniknil, je realen, saj se številke ob pregledu ponudb na trgu ne izidejo.

Potnike nadzoroval član SOVE

Po naših informacijah je komunikacijo s slovenskimi potniki kabinet predsednika vlade v celoti prevalil na slovensko veleposlaništvo v Dubaju, kjer sta zaposleni dve diplomatki, ki nimata dolgoletnih izkušenj v diplomaciji. Veleposlanica Natalia Al Mansour in njena asistentka Tatjana Ikić sta se zanesli predvsem sami nase, prva je ostala v Dubaju, druga pa je spremljala drugo skupino Slovencev v Omanu, medtem ko je prvo skupino po naših zanesljivih informacijah spremljal zaposleni na Slovenski obveščevalno-varnostni službi (SOVA), ki je bil ciljno izbral, da bi poskrbel za red in disciplino ter ne za kakšno resno podporo potnikom.

Uslužbenec Sove sicer v Emiratih sodeluje s tamkajšnjimi obveščevalnimi službami in o informacijah poroča v Slovenijo. Kot smo lahko prebrali v javnem pismu, ki so ga ogorčeni potniki iz prve omanske skupine naslovili na ministrstvo, so nekateri hitro ugotovili, da se moški lažno izdaja za diplomata in nima nobenih diplomatskih izkušenj. Nekateri so od njega zahtevali, da se identificira, česar ni storil. »Vse, kar smo si želeli, je, da nam ne bi lagali v obraz in da bi nam po resnici povedal, da letala do zjutraj ne bo, ne pa, da so družine z majhnimi otroki, nekateri so tudi zboleli, celo noč preživeli na letališču,« je po povratku na Brnik za naš medij povedala ena od potnic.

Jeza potnikov in pismo, ki je prišlo v javnost, je po naših zanesljivih informacijah tudi razlog, da je predsednik vlade Robert Golob odpovedal sprva za sredo načrtovan obisk na Letališču Jožeta Pučnika, kjer bi osebno pričakal potnike in se z njimi slikal, kar bi mu prišlo prav v času predvolilne kampanje, ko vladajoči stranki Svobode ankete kažejo poraz. Namesto predsednika vlade in ministrice Fajon, ki je zbolela, se je sprejema potnikov udeležil minister za obrambo Borut Sajovic, znan po svoji »trdovratnosti« in odpornosti na vse očitke ter negativna vprašanja in po že ponarodelim stavku »vlada dela dobro«.

Prišlo je do prerivanja, fizično močnejši pa so prvi sedli na letalo. Velika sramota za vlado, meni naš vir iz ministrstva. Zaradi kaosa, ki je nastal, je nekaj sedežev na letalu dejansko ostalo praznih, o čemer so po vrnitvi na Brnik za medije potrdili tudi sami potniki.

Vse je bilo narobe tudi pri prvem evakuacijskem letu z družbo FlyDubai iz Dubaja. Ministrstvo je namreč pozvalo k vkrcanju družine z otroki in tiste, ki so se prijavili preko aplikacije za evakuacijo, a so na letalo želeli vsi, ki so obtičali na letališču. Prišlo je do prerivanja, fizično močnejši pa so prvi sedli na letalo. Velika sramota za vlado, meni naš vir iz ministrstva. Zaradi kaosa je nekaj sedežev na letalu dejansko ostalo praznih, o čemer so po vrnitvi na Brnik za medije potrdili tudi sami potniki.

Ponudbe na trgu bistveno ugodnejše 

Po javno dostopnih podatkih (portal javnih naročil) je vlada za prvo letalo družbe FlyDubai – gre za nizkocenovnega prevoznika v lasti družbe Fly Emirates – plačala neverjetnih 325 tisoč evrov.

Nenavadno je, da je v javnem naročilu Golobove vlade navedeno, »da je najem letala s posadko za prevoz slovenskih državljanov in njihovih družinskih članov z Bližnjega vzhoda«. Po mnenju poznavalcev, s katerimi smo se pogovarjali, bi moralo bili točno specificirano, od kod in do kam bo letalo letelo.

V javnem naročilu je to posplošeno na Bližnji Vzhod, medtem ko je letalstvo zelo eksaktno. Sicer pa 325 tisoč evrov pomeni v grobem 55 tisoč evrov za uro letenja, saj polet v Ljubljano iz Dubaja ne traja več kot šest ur. Boenig 737, s katerim so domov leteli Slovenci, spada med srednje velika letala (midsize aircraft) in sprejme do največ 180 potnikov. Znesek ure letenja takšnih letal glede na ceno ponudnikov ne presega 20 tisoč evrov. Za primerjavo: vlada bi se lahko odločila tudi za najem širokotrupnega letala s 350 sedeži, ki je prav tako v floti Fly Emirate. Z dvema airbusoma 350, ki ima tudi to 360 sedežev, bi lahko z dvema letaloma prepeljali več kot 700 potnikov in nikakor ne bi potrebovali štirih. Takšna letala ima tudi turški Turkish Airlines, pa denimo ITA (bivši alitalia), ki imata oba kar nekaj boenigov 777 s kapaciteto do 380 ljudi. »Znesek ure letenja s takšnim letalom niha med 25 in 40 tisoč evri, z nekaj izjemami,« razlaga Goce Gligorov, strateški direktor podjetja Orion Group, ki posluje z državo Oman.

Zgodba se po njegovem mnenju za Golobovo vlado še bolj zaplete, ko je govora o dveh poletih z letaloma družbe Jordanian Aviation.

Po javno dostopnih podatkih je vlada za dva poleta s to družbo namenila 1,5 milijona evrov, poleta pa sta stala vsak po 170 tisoč evrov, skupaj 340 tisoč evrov. To pomeni skoraj 25 tisoč evrov za uro letenja, kar je nenavadno drago. »Če računamo, da je bilo takšno letalo dve uri prazno v zraku, saj je moralo prileteti iz Amana, preden je v Muškatu pobralo Slovence, in torej v seštevek cene dodamo še dvakrat 60.000 evrov, vseeno ne presežemo številke 600 tisoč evrov.

Vlada je pojasnila, da je Jordanian Aviation zaračunal tudi 50 dolarjev po osebi za VIP, dodatnih 60 dolarjev za zavarovanje in skoraj 100 dolarjev za strošek obdelave na letališču, kar je nenavadno, saj so tovrstne storitve navadno vštete v ceno, prav tako v Omanu tovrstnih storitev ne zaračunavajo, opozarja Gligorov. »Tudi če bi dodali v ceno še vse slote – dovoljenje za vzlet – in letališke pristojbine ter hrano in bi ob tem močno pretiravali s cenami, še vedno ne bi presegli skupnega zneska 800 tisoč evrov. Nihče ne leti tako drago,« pravi Gligorov in se sprašuje, za kaj je vlada namenila ostalih 700 tisoč evrov za polete z jordansko družbo.