Rejci opozarjajo na izgube živali

Na Menini planini rejci opozarjajo na pogostejše napade medvedov, letos pa so po njihovih navedbah zaznali tudi volka. Izgube živali in zahtevno varovanje čred otežujejo nadaljevanje planinske paše. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob obisku obljubil ukrepe, konkretnega načrta pa še ni predstavil.

Paša ni zgolj gospodarska dejavnost. Črede že generacije ohranjajo travnike, ki bi jih brez živali postopoma prerasel gozd. Toda rejci opozarjajo na težave zaradi velikih zveri. Napadi na drobnico povzročajo izgube, varovanje živali na obsežnih gorskih pašnikih pa zahteva precej dela in dodatnih stroškov.

Napadi na drobnico povzročajo izgube, varovanje živali na obsežnih gorskih pašnikih pa zahteva precej dela in dodatnih stroškov.

V petek, 23. oktobra, je Menino planino obiskal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Tamkajšnji rejci so ga seznanili z razmerami in posledicami napadov. Minister je napovedal iskanje rešitev, ki bi omogočile varnejšo pašo, vendar v uradnem sporočilu po obisku ni predstavil časovnice ali posebnega programa za to območje. Za kmete ostaja pomembno predvsem, ali bodo lahko živali tudi v prihodnje varno pasli na planini. Izguba drobnice namreč ne pomeni le neposredne gospodarske škode, temveč lahko vpliva tudi na nadaljnjo rejo.

Rejci ministra opozorili na škodo, država obljublja ukrepe

Ministra sta na Menini planini sprejela predsednik Zveze rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek in predsednik Ovčarske pašne skupnosti Tuhinj Rok Jeras. Pogovorov se je udeležil tudi Simon Resman, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo. Rejci so izpostavili po njihovih opažanjih naraščajoče število napadov medvedov. Letos so na območju po navedbah ministrstva prvič zaznali tudi prisotnost volka. To sicer ne dokazuje, da se vrsta na Menini planini v preteklosti ni pojavljala.

»Nedopustno je, da se rejne živali ne morejo varno pasti, kmetje pa pri svojem delu živijo v negotovosti,« je po srečanju poudaril Cigler Kralj.

Minister je napovedal iskanje učinkovitih rešitev in večjo pozornost varnosti drobnice. Ob tem je izpostavil potrebo po usklajevanju varstva prostoživečih živali z življenjem prebivalcev podeželja. Na srečanju so rejcem predstavili tudi sistem eGozdarstvo. Ta od marca 2026 omogoča elektronsko prijavljanje škode po divjadi. Ministrstvo je v oktobrski objavi navedlo, da nova možnost vključuje tudi zavarovane prostoživeče vrste, vendar podrobna navodila iz marca takšnega postopka ne pojasnjujejo.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste, med njimi medved, volk in ris, velja poseben odškodninski postopek. Oškodovanec jo mora v treh dneh od opaženja pisno prijaviti krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije in nato zavarovati kraj dogodka. Pooblaščena oseba zavoda opravi ogled ter pripravi zapisnik. Pri upravičenosti do odškodnine se upošteva tudi, ali je lastnik premoženje ustrezno varoval.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste, med njimi medved, volk in ris, velja poseben odškodninski postopek.

Elektronsko prijavljanje škode lahko poenostavi administrativne postopke, ne preprečuje pa novih napadov. Minister je ob koncu obiska opozoril še na varnost ljudi, ki obiskujejo Menino planino. Napovedal je sprejetje potrebnih ukrepov za večjo varnost drobnice in ljudi, vendar v uradni objavi ni navedel posebnih zaščitnih rešitev, rokov njihove izvedbe ali predvidenih finančnih sredstev.

Medvedi, volkovi in krokarji povzročajo izgube, zaščita čred pa ostaja zahtevna

Po oceni Roka Jerasa se je letos na Menini planini paslo približno tisoč glav goveda, 250 ovc in sto konj. Ovčarska pašna skupnost Tuhinj ima tam okoli sto živali in petnajst konj. Pašna sezona praviloma traja od konca maja do zadnjega tedna septembra.

Po oceni Roka Jerasa se je letos na Menini planini paslo približno tisoč glav goveda, 250 ovc in sto konj.

Jeras je za Dnevnik povedal, da je medved leta 2025 njihovi pašni skupnosti pokončal deset živali. Letos naj bi volkovi povzročili izgubo petih do šestih jagnjet. Gre za njegove navedbe, ne za neodvisno potrjeno uradno evidenco. Denarna vrednost izgub v objavljenem poročanju ni navedena.

Rejci opozarjajo še na krokarje, ki lahko napadajo komaj skotene mladiče. Čeprav ne spadajo med velike zveri, lahko prav tako povzročijo škodo pri reji drobnice. Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da je bilo leta 2024 po državi evidentiranih 386 škodnih dogodkov zaradi velikih zveri. Medvedom so pripisali 270 primerov, volkovom 113 in risom tri. Skupna ocenjena škoda na človekovem premoženju je znašala 203.720 evrov, od tega 130.633 evrov zaradi medvedov in 72.730 evrov zaradi volkov. Leta 2023 je bilo takšnih dogodkov 583, njihova ocenjena vrednost pa je dosegla 347.348 evrov. Državna statistika torej kaže zmanjšanje števila evidentiranih škodnih dogodkov med letoma 2023 in 2024. Toda podatki zajemajo različne oblike škode na premoženju, ne samo napadov na pašne živali. Posamezen dogodek lahko pomeni tudi izgubo več živali. Številk zato ni mogoče neposredno primerjati z izgubami, ki jih za leti 2025 in 2026 navajajo rejci na Menini planini.

Skupna ocenjena škoda na človekovem premoženju je znašala 203.720 evrov, od tega 130.633 evrov zaradi medvedov in 72.730 evrov zaradi volkov.

Kmetje skušajo črede zaščititi z električnimi ograjami, pastirskimi psi in rednim nadzorom. Na gorskih pašnikih pa je takšno varovanje zahtevno. Teren je razgiban, ograje je treba prestavljati in vzdrževati, marsikje ni neposrednega dostopa do električnega omrežja. Številni rejci poleg kmetovanja opravljajo tudi drugo delo. Jeras je za Dnevnik pojasnil, da so preizkušali varovanje s pastirskimi psi, vendar en pes ni zadoščal. Po njegovih izkušnjah bi potrebovali najmanj tri. Ob tem opozarja na pohodniške poti, ki potekajo skozi pašnike. Morebitna poškodba obiskovalca bi lahko odprla tudi vprašanje odgovornosti lastnika.

Drugačen način varovanja uporablja Vid Kadunc iz Zgornjega Tuhinja. Med ovcami pase deset oslov, od njihove vključitve v čredo pa po navedbah Dnevnika napadov velikih zveri niso več zabeležili. Gre za izkušnjo posameznega rejca, ki ne dokazuje splošne učinkovitosti takšnega varovanja. Strokovne raziskave sicer potrjujejo pomen zaščitnih ograj. Zavod za gozdove Slovenije je analiziral škodne dogodke pred uvedbo visokih elektromrež in po njej pri rejcih, ki so varovanje uporabljali vsaj tri polna leta. Ugotovil je, da 89 odstotkov v analizo vključenih rejcev drobnice znotraj zaščitenih površin ni več utrpelo škodnih dogodkov. Raziskava se nanaša na obdobje med letoma 2015 in 2022.

Med priporočljivimi načini zaščite so visoke elektromreže, ki merijo najmanj 145 centimetrov. Toda njihova uporaba na obsežnih in težko dostopnih pašnikih zahteva ustrezno vzdrževanje. Zavod opozarja, da sta med pogostimi napakami pri uporabi zaščitnih elektromrež prenizka ali odsotna električna napetost. Jeras zato zagovarja tudi bolj usmerjeno ukrepanje proti posameznim problematičnim zverem. Po njegovi oceni večina živali ne povzroča težav, pri tistih, ki se ponavljajoče vračajo k čredam, pa bi morala imeti večjo vlogo strokovna presoja in možnost ukrepanja.

Prihodnost planinske paše bo odvisna tudi od državnih ukrepov

Država rejcem že omogoča finančno pomoč za zaščito živali pred velikimi zvermi. V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 znaša podpora za določene neproizvodne naložbe 90 odstotkov upravičenih stroškov. Mednje spadajo zaščitne ograje, elektromreže, oprema za njihovo napajanje in nakup pastirskih psov. Do podpore niso samodejno upravičeni vsi rejci. Izpolnjevati morajo pogoje, povezane z območjem izvajanja naložbe, obtežbo pašnikov in zahtevami ustreznih kmetijsko-okoljskih podintervencij.

Cigler Kralj je že 17. julija pristojni okoljski resor pozval k pravočasni pripravi nove odločbe za odvzem rjavega medveda v letu 2027. Ob tem je opozoril na težave kmetov in poudaril potrebo po strokovno utemeljenem upravljanju populacije, ki mora upoštevati varstvo vrste, varnost ljudi in pogoje za kmetovanje. Julijski poziv še ne pomeni izdane odločbe. Posegi v populacije zavarovanih živalskih vrst morajo biti skladni z veljavnimi predpisi.

Posegi v populacije zavarovanih živalskih vrst morajo biti skladni z veljavnimi predpisi.

Menina planina je tudi pomemben del slovenske kulturne krajine. Paša preprečuje zaraščanje travišč, ki predstavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Z opuščanjem kmetovanja bi se podoba teh površin postopoma spreminjala. Za rejce bo zato pomembno, ali bodo napovedani ukrepi prinesli rešitve, uporabne tudi na zahtevnih gorskih pašnikih. Minister je njihove težave postavil v ospredje, vendar bo učinek njegovih obljub mogoče oceniti šele po konkretnih odločitvah in njihovi izvedbi.