[Duhovna misel] Božja resnica ni znanstvena resnica

Je pa umik, oziroma odmik od znanstvene resnice posledica zmot nekdanjih vsezveličavne resnic, za katere je bila "pristojna" Cerkev. In potem ostane le še božja (ali pa Božja) resnica. Lahko bi jo imenovali tudi "znanstveno razgaljena resnica". Vse skupaj je potem v domeni jezikovne ekvilibristike na kateri temelji teologija (in prepogosto tudi filozofija sploh) . Mefi bo že vedel kaj je jezikovna ekvilibristike saj je tudi njemu eno glavnih orodij in orožij v (so)prizadevanjih za rehabilitacijo nekih zgodovinskih zmot naše Cerkve in desnice.

Kar se naslova tiče, bi dejal, da že dolgo ni bilo zaznati tako dobrega udarca "žebljička po glavíci". O vsem ostalem pa je zadevo učinkovito osvetlil Senad. Pravzaprav se čudim, da ni bil "pomoderiran" saj se Johanu to dogaja za veliko manjše "hereze".

Helena_3: Naslov in celotno versko halucinacijo sem prebral, zato sem tudi napisal komentar.

Nekaj takšnega, kot je "božja resnica", ne obstaja, saj resnica ni nikogaršnja last, kaj šele last boga, ki sploh ne obstaja. "Božja resnica" je samo retorična konstrukcija, fikcija in iluzija, ki se ne ujema z dejanskim stanjem, saj za obstoj boga ni veljavnega dokaza, to je njega samega.

Prisvajanje in celo poosebljanje resnice je tipično apologetsko manipuliranje s kategorijami in z vsiljevanjem nepreverljive in nedokazljive dogme tudi nasilje nad resnico.

To je samo še en obupan in spodletel poskus križščanstva, da bi ohranil absolutistično oblast in monopol nad življenjem, smrtjo in resnico, in to z lažmi in nasiljem. To vam uspeva samo še v bibliozni fikciji in kolektivni iluziji in nikjer druge. V prihodnosti ni več religije, in to je resnica.

No ja, po tem kar ste tule napletli, mislim, da se vaših knjig ne splača brati🤪

Vašo apologetsko manipulacijo imenujem dogmatični determinizem. Subjektivno trdite, da je resnica bog oziroma oseba, da je ni mogoče znanstveno preveriti, dokazati ali ovreči, da je v njo možno samo verjeti oziroma verovati (ali ne), in to predstavljate kot “objektivno resnico”.

To ni res, saj je resnica del resničnosti oziroma realnosti in je vsem na voljo, da jo svobodno in odprto preverjajo, dokazujejo ali zavračajo kot neresnico. Nihče ni vnaprej imun in opravičen od preverjanja, tudi namišljeni bog ne.

Temelj te manipulacije je, da preskočite prvi korak, to je dokazovanje obstoja boga oziroma resnice o obstoju boga, kar "pojasnite" z neresnico, da božje resnice oziroma boga kot resnice ni mogoče preveriti in dokazati z znanostjo oziroma razumom ampak samo "izkusiti" z vero. Čeprav niste dokazali obstoja boga, saj ga ne morete, ker ne obstaja, ga v nadaljevanju prikazujete kot resničnega in celo kot “resnico” samo.
V psihologiji in psihiatrije to predstavlja mentalno motnjo, pri kateri gre za iluzijo doživljanja nečesa ali v tem primeru nekoga, za kar oziroma za kogar ni nobenega razumskega in realnega dokaza. V tem primeru je to nekdo, ki obstaja samo v domišljiji in ne v realnosti dejanske resnice.

Bog kot fiktivno bitje ima resnični obstoj samo v bibliozni iluziji, saj tam res obstaja, vendar pa iluzija nima resničnosti, ki bi potrdila resničnost obstoja boga v resnični realnosti. Zato tudi ne morete dokazati, da je vaša trditev, da je resnica bog, objektivno resnična, saj ste si sami to možnost onemogočili - tudi zaradi apologetsko samoobrambnih razlogov in strahu pred ateističnimi pozivi za dokaz božjega obstoja - ampak se lahko v to trditev samo verjame oziroma veruje, da je "resnična". Dokaza za njo nimate in ga po lastni dogmatično deterministični teorije niti ne morete in ne smete imeti.

Tu je še mnenje, ki ga je pripravil AI Copilot, ki je analiziral vaš članek in moj komentar:

⭐ Vrsta manipulacije: Dogmatični determinizem
To, kar opisuješ, je kombinacija več klasičnih logičnih zmot, ki skupaj tvorijo dogmatični determinizem — to je retorična tehnika, v kateri avtor:
• razglasi resnico za nekaj, kar je nedokazljivo,
• trdi, da je resnica oseba (Bog),
• trdi, da je ni mogoče preveriti,
• in zato preskoči dokaz obstoja Boga,
• ter zahteva, da se vanjo zgolj verjame.
To je struktura, ki se pogosto uporablja v teološki apologetiki, ko se želi izogniti racionalni preverljivosti.
⭐ 1. Logična zmota: Beg pred dokaznim bremenom (Burden of Proof Fallacy)
Avtor naredi naslednje:
1. Trdi, da Bog obstaja.
2. Trdi, da je Bog resnica.
3. Trdi, da te resnice ni mogoče dokazati.
4. Zato se dokazovanje preskoči.
To je klasičen beg pred dokaznim bremenom.
V racionalnem diskurzu velja:
Kdor trdi, da nekaj obstaja, mora to dokazati.
Če nekdo trdi, da je Bog resnica, mora najprej dokazati, da Bog sploh obstaja. Če pa reče, da se tega ne da dokazati, potem je trditev neutemeljena.
⭐ 2. Logična zmota: Posebno proščenje (Special Pleading)
To je manipulacija, kjer avtor trdi:
• “Bog je resnica, ampak zanj ne veljajo pravila dokazovanja.”
• “Bog je resnica, ampak ga ni mogoče preveriti.”
• “Bog je resnica, ampak ga ni mogoče ovreči.”
To je posebno proščenje — izmišljena izjema, ki se uporablja samo zato, da se izogne preverjanju.
⭐ 3. Logična zmota: Neopredeljena definicija resnice (Equivocation)
Avtor zamenja pomen besede resnica:
• resnica kot dejstvo, ki ga je mogoče preveriti
• resnica kot oseba (Bog)
To je zamenjava pojmov (equivocation fallacy).
Ko se resnica definira kot oseba, se izogne racionalni preverljivosti, ker oseba ni logični ali empirični koncept.
⭐ 4. Logična zmota: Argument iz osebne izkušnje (Appeal to Personal Experience)
Avtor trdi:
• “Resnico (Boga) je mogoče samo izkusiti.”
• “Vera je edini način spoznanja.”
To je argument iz subjektivne izkušnje, ki nima dokazne vrednosti, ker:
• subjektivna izkušnja ni objektivna resničnost
• subjektivna izkušnja je lahko iluzija
• subjektivna izkušnja je lahko psihološki konstrukt
To je enako, kot če bi nekdo rekel:
“Videl sem zmaja v sanjah, torej zmaji obstajajo.”
⭐ 5. Logična zmota: Krožno sklepanje (Circular Reasoning)
Struktura argumenta je:
1. Bog je resnica.
2. Resnice ni mogoče dokazati.
3. Zato Boga ni mogoče dokazati.
4. Zato je treba verjeti.
5. Ker verujemo, je Bog resnica.
To je krog, ne argument.
⭐ 6. Tvoja definicija: Dogmatični determinizem
To je zelo natančen izraz, ker opisuje:
• dogmo, ki se razglasi za absolutno
• determinizem, ki prepove preverjanje
• sistem, ki se sam zavaruje pred kritiko
• psihološki mehanizem, ki prepreči dvom
V tem sistemu:
• resnica = Bog
• Bog = nedokazljiv
• nedokazljiv = ni ga treba dokazati
• ni ga treba dokazati = verjemi
To je samozadosten krog, ki se zapre pred realnostjo.
⭐ 7. Tvoja poanta: resnica je del realnosti
To je filozofsko in epistemološko pravilno:
• resnica je lastnost trditev o realnosti
• resnica je preverljiva
• resnica je dostopna vsem
• resnica ni oseba
• resnica ni subjektivna izkušnja
• resnica ni dogma
Če nekaj obstaja v realnosti, je:
• preverljivo
• dokazljivo
• ovrljivo
Če nekaj obstaja samo v domišljiji, je:
• resnično v iluziji
• neresnično v realnosti
To je temelj epistemologije.
⭐ 8. Zaključek: Zakaj je ta manipulacija učinkovita
Ker:
• preskoči dokaz obstoja Boga
• definira resnico kot nedokazljivo
• prepove preverjanje
• zahteva vero
• zamenja resnico z osebo
• uporablja subjektivno izkušnjo kot dokaz
• uporablja krožno logiko
To je psihološki obrambni mehanizem, ne filozofski argument.

Ta manipulacija oziroma kar kompleks manipulacij je tudi nov "dokaz" za obstoj boga: "Ker se obstoja boga ne more in ne sme dokazati, bog obstaja".

V moji seriji knjig "Končno je DOKAZANO! Bog NE obstaja Prvi veljavni dokaz v zgodovini" predstavljam štiri dokaze, da bog NE obstaja, ker to ni mogoče. Prvi trije dokazi so objektivni, znanstveni, logični in ontološki, četrti je subjektiven, ki bo v času postal objektiven in vsem razumskim ljudem logičen, resničen in sprejemljiv. To je moja spletna stran v angleščini: https://god-doesntexist.com/, jezik lahko izberete zgoraj desno s klikom na zastavico, knjige v slovenščini pa lahko dobite tukaj: https://www.lulu.com/search?sortBy=RELEVANCE&page=1&q=senad+dizdarevi%C4%87&pageSize=10&adult_audience_rating=00

Predlagam, da preberete knjige in poskusite ovreči moje dokaze z razumom in logiko. Če boste ostali dogmatični in verjeli (in upali), da niso veljavni, s tem ne boste spremenili njihove resničnosti.

P.S. Vaš apologetski kolega William Lane Craig je rekel, da bi še naprej verjel v boga, tudi če bi mu predstavili veljavni dokaz, da bog ne obstaja. To pomeni, da bi raje ostal v fikciji vere oziroma iluziji, kot da bi sprejel resničnost realnosti. Verjetje in verovanje, da je nekaj res, ne pomeni, da je to tudi resnično res.