Golobova zapuščina: primanjkljaj se je potrojil, dolg narasel na 46,3 milijarde evrov

Slovenija je leta 2025 zbrala več javnih prihodkov kot leto prej, vendar je poraba rasla še hitreje. Rezultat Golobove vlade je 1,8 milijarde evrov primanjkljaja in skoraj 1,6 milijarde evrov več dolga. Sedanja vlada je avgusta zmanjšala letošnji proračunski primanjkljaj, naloga znižanja skupnega dolga pa ostaja pred njo.

Ko država pobere več denarja, bi pričakovali, da bo lažje uravnotežila svoje račune. V Sloveniji se je leta 2025 zgodilo nasprotno. Prihodki sektorja država so se glede na leto 2024 povečali za 2,227 milijarde evrov, izdatki pa za 3,467 milijarde evrov. Razlika med obema je javne finance potisnila globlje v minus.

Po revidiranih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je primanjkljaj sektorja država leta 2025 znašal 1,812 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leto prej je bil pri 572 milijonih evrov oziroma 0,8 odstotka BDP. V enem letu se je torej več kot potrojil. Bruto dolg države se je povečal s 44,755 na 46,332 milijarde evrov.

Gre za rezultat leta, v katerem je javne finance vodila vlada Roberta Goloba. Odgovornosti za takšen razkorak med prihodki in porabo ni mogoče preložiti na njene naslednike. Posamezni izdatki imajo različne vzroke in zakonske podlage, vendar je bilo uravnoteženje proračunskih odločitev naloga takratne vlade.

Prihodkov je bilo več, a izdatki so jih prehiteli

Država je leta 2025 ustvarila 32,971 milijarde evrov prihodkov, porabila pa 34,783 milijarde evrov. Prihodki so se glede na leto prej povečali za približno 7,2 odstotka, izdatki za približno 11,1 odstotka. Primanjkljaj se je zato povečal za 1,240 milijarde evrov.

Tudi ločeni podatki SURS o davkih in socialnih prispevkih kažejo, da prilivi niso usahnili: država jih je leta 2025 prejela za 6,2 odstotka več kot leta 2024. Socialni prispevki so se povečali za 8,8 odstotka. Ti podatki sami po sebi ne povedo, katere posamezne odločitve so povzročile primanjkljaj. Pokažejo pa, da višji javni prihodki niso zadostovali za financiranje še hitreje rastočih izdatkov.

Skoraj ves minus je nastal na ravni centralne države. Njen primanjkljaj je leta 2025 dosegel 1,729 milijarde evrov, leto prej pa 442 milijonov evrov. Lokalna država je imela 104 milijone evrov primanjkljaja, skladi socialne varnosti pa 21 milijonov evrov presežka.

To je pomembno pri presoji politične odgovornosti. Glavnina poslabšanja ni nastala v občinah ali skladih socialne varnosti, temveč na ravni centralne države, kjer se sprejemajo ključne proračunske odločitve.

Primanjkljaja ne pojasnijo zgolj obresti

Država je leta 2025 za obresti namenila 899 milijonov evrov, 26 milijonov več kot leto prej. Rast stroškov obresti je obremenila javne finance, vendar je bila precej manjša od povečanja skupnega primanjkljaja.

Še jasnejšo sliko daje primarni saldo, ki iz izračuna izključi izdatke za obresti. Leta 2024 je država po tem merilu ustvarila 301 milijon evrov presežka, leta 2025 pa 913 milijonov evrov primanjkljaja. Poslabšanje torej ni bilo samo posledica servisiranja dolgov iz preteklosti. Tudi brez obresti so državni izdatki presegli prihodke.

Dolg je v evrih zrasel

Bruto dolg sektorja država se je med koncem let 2024 in 2025 povečal za 1,577 milijarde evrov. SURS obenem navaja, da se je njegov delež v BDP znižal s 66,3 na 65,1 odstotka. Obe številki držita, vendar opisujeta različni stvari: delež dolga v velikosti gospodarstva se je zmanjšal, znesek dolga v evrih pa povečal.

Manjši delež dolga v BDP je lahko ugoden znak, ne pomeni pa, da je država odplačala del skupne zadolženosti. Za državljane in prihodnje proračune je pomemben tudi nominalni znesek: ob koncu leta 2025 je država dolgovala skoraj 1,6 milijarde evrov več kot leto prej.

Kaj je doslej spremenila sedanja vlada?

Podatki za leto 2026 kažejo prvi premik pri tekočem proračunskem primanjkljaju. Ministrstvo za finance je za avgust poročalo o približno 90 milijonih evrov mesečnega presežka. Po njegovih predhodnih podatkih se je s tem dotedanji primanjkljaj državnega proračuna v letu 2026 zmanjšal za 94,3 milijona evrov. Sedanja vlada je torej začela zmanjševati letošnji proračunski minus.

Pri skupnem dolgu je potrebna natančnejša razmejitev. Po podatkih SURS je ta ob koncu prvega četrtletja 2026 znašal 46,315 milijarde evrov, 17 milijonov evrov manj kot ob koncu leta 2025. Ker se podatek nanaša na konec prvega četrtletja, ga ni mogoče pripisati kasnejšemu delu sedanje vlade. Prav tako avgustovski proračunski presežek sam po sebi še ne dokazuje znižanja skupnega dolga sektorja država.

Nova vlada je septembra predstavila tudi predlog rebalansa za leto 2026. Ta predvideva 2,2 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna oziroma 2,9 odstotka BDP. Vlada poudarja, da je predlog skladen s fiskalnimi pravili in cilji prvotnega proračuna. Hkrati številka kaže, da en ugoden mesec še ne pomeni uravnoteženih javnih financ. Primanjkljaj državnega proračuna in primanjkljaj celotnega sektorja država sta različna kazalnika, zato ju tudi ni mogoče neposredno enačiti.

Sedanja vlada pri rebalansu med drugim navaja potrebo po prilagoditvi porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, saj je črpanje teh sredstev mogoče le še do konca leta 2026, v prej sprejetih proračunih pa je bil del predviden šele za leto 2027. To je eden od razlogov, zakaj bo treba njene odločitve ocenjevati ob poznavanju prevzetih obveznosti in končnega letnega rezultata.

Podatki za leto 2025 so kljub temu nedvoumni. V času Golobove vlade so izdatki rasli hitreje od prihodkov, primarni presežek se je spremenil v primanjkljaj, skupni dolg pa se je povečal. Sedanja vlada je začela zmanjševati letošnji proračunski primanjkljaj. Ali ji bo uspelo obrniti tudi gibanje skupnega dolga, bodo pokazali prihodnji podatki SURS in zaključni račun, ne politične napovedi.