Andrej Hoivik: »Glas proti na referendumu bo tudi glas proti tej aroganci Golobove vlade«

Intervju: Andrej Hoivik, poslanec SDS

Oglašam se, ker menim, da če sem plačan za to, da predstavljam 280.000 volivk in volivcev, ki so dali svoj glas SDS, potem moram pokazati svoj angažma. – Logar je rekel, da me vidi kot kandidata za Demokrate, a sem mu že takoj prvi dan jasno povedal, da sem bil izvoljen v SDS in ohranjam svoj status. – Mi smo uporabili fotografijo Maje Smrekar, ki je bila leta 2017 objavljena tako v tujih kot domačih medijih in je del javnega značaja že vsaj osem let. – Nekdo, ki misli, da je to umetnost, vredna 2.400 evrov privilegiranega dodatka, bo ta plakat videl kot nekaj lepega.

Gospod Hoivik, za razliko od številnih drugih mlajših poslancev, za katere praktično sploh še nismo slišali, ste vi relativno hitro izstopili iz povprečja. Kakšen je recept za uspeh?

Začel sem praktično takoj po izvolitvi. Ko smo vložili tistih 30+ zakonov, sem bil nosilec, koalicija jih je potem tudi posvojila in državni zbor jih je sprejel. Moja želja je zastopati voljo naše stranke, potem ko so mi ljudje aprila 2022 zaupali svoj glas, da jih predstavljam v parlamentu. Trdo sem prijel za delo, sem član kar nekaj odborov: za kulturo, pravosodje, komisije za človekove pravice in peticije. Ne nazadnje sem tudi član preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno ukradene otroke, tako da imam kar precej dela …

Moja želja je zastopati voljo naše stranke, potem ko so mi ljudje aprila 2022 zaupali svoj glas, da jih predstavljam v parlamentu.

Gre za samoiniciativo. Pred dnevi je iz Svobode izstopil poslanec Tine Novak, pa so takrat številni sploh prvič slišali zanj, ker praktično ni govoril …

Tako je. Menim, da če sem plačan za to, da predstavljam 280.000 volivk in volivcev, ki so dali svoj glas moji stranki, potem moram pokazati svoj angažma, zanimanje za to tematiko. Ko si v opoziciji, je tvoja edina moč, da postavljaš poslanska vprašanja in govoriš oziroma parlamentiraš.

Vsi niso dobro sprejeli, da ste tako hitro stopili na veliko sceno. Spomnim se dvoboja z Mojco Šetinc Pašek na začetku mandata, ko vam je ves čas govorila »mladi kolega«. Zaradi tega ste se precej razburili.

Kolegica je bila še svobodnjakinja, potem se je »osvobodila« Svobode. Imenovala me je mladi kolega, videlo se je, da je bila provokativna. Seveda sem ji odgovoril, da nisem noben mladi kolega, sem kolega, kako bi bilo, če bi jaz njo nazival za staro ali starejšo kolegico. Potem me ni nikoli več tako imenovala.

Ali ostane kaj prostega časa, ko ste tako angažirani?

Z družino, ki jo imam, poskušamo izkoristiti čim več prostega časa za to, da smo skupaj, da gremo na morje ali kakšen drug izlet. Moja partnerka pravi, da mi sicer ne uspeva najbolje, ampak poskušam takrat povsem odklopiti politiko, ki je pravzaprav služba za 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Včasih je težko, si pa vzamem čas, da se odklopim.

V času zadnje Janševe vlade ste bili zaposleni pri Marku Borisu Andrijaniču, drži?

Pravzaprav sem bil najprej zaposlen v kabinetu predsednika vlade, kjer sem dobil številne izkušnje in spoznal tudi potrebe digitalizacije, kasneje pa sem bil eden od soustanoviteljev ministrstva za digitalno preobrazbo, ki ga je vodil minister Andrijanič. Vodja kabineta ni opažen, vendar je to odgovorna naloga. Imel sem precej dela, včasih sem se počutil kot deklica za vse.

Andrijanič je med ustanovnimi člani Demokratov. So se vajini odnosi kaj ohladili?

Imava telefonske številke in kdaj pokomentirava aktualno dogajanje. Gospod Andrijanič pohvali mene, jaz pa njega, ko dobi kakšno prestižno funkcijo v tujini (smeh), ki mu jih zagotovo ne manjka. Seveda mu privoščim uspeh, se je pa odločil za Demokrate in upam, da bova imela priložnost sodelovati v naslednji vladi.

Mark Boris Andrijanič se je odločil za Demokrate in upam, da bova imela priložnost sodelovati v naslednji vladi.

Precej ste bili kritični do Eve Irgl, ko je na družbenih omrežjih govorila o nujnosti digitalizacije, češ da so bile to ideje SDS že v prejšnji vladi. Kakšen je vaš odnos z bivšima poslanskima kolegoma, Evo Irgl in Anžetom Logarjem?

Bivše kolege iz naše poslanske skupine na hodnikih parlamenta pozdravljam, tudi nimam problema iti na kosilo z njima, zagotovo pa so se odnosi ohladili, kajti bil je hladen tuš za vse, ko je Logar končno povedal, da dela svojo stranko, kar se je nekako »mencalo« že dve leti. Hodil je po terenu, češ da je to samo Platforma sodelovanja, na koncu pa je ustanovil stranko. Problem je, da so mu volivci, tako kot Evi Irgl, izkazali zaupanje, ker je kandidiral na listi stranke SDS. Menim, da če bi Logar in Eva Irgl šla v novo zgodbo res iskreno, bi odstopila in prepustila mesto dvema naslednjima z liste SDS. Lahko pa bi seveda prostovoljno hodila po terenu in nagovarjala za naslednje volitve pod imenom Demokrati.

Saj veste, da vas bom zdaj vprašal, zakaj pa Lidija Ivanuša potem ni vrnila mandata Jelinčiču, ko je prestopila v SDS.

Mislim, da bi ga morala.

Ampak verjetno je takrat stranki SDS prišel dodaten mandat zelo prav …

Mislim, da niti ne, ker je tudi SNS prej precej tvorno, sicer kot opozicijska stranka, sodelovala s takratno koalicijo.

Prej sva govorila, da ste Irglovi očitali programske točke SDS, Janša je tako tudi poobjavil na X-u …

Nisem govoril o tem, da je ukradla, ampak to, o čemer je govorila, je SDS potrdil že leta 2022 na programski konferenci, te ukrepe je potrdila Janševa vlada. Če bi Janša nadaljeval vlado, bi bili ti ukrepi ali že realizirani ali pa v izvajanju.

Sicer se je po državnem zboru dolgo šušljalo, da če bo iz SDS še kdo odšel k Demokratom, boste to vi. Je bilo kaj resnice v teh govoricah?

Niti malo. Mislim, da je to sprožil Reporter, kolikor pa sem dobil informacije, je to prišlo iz stranke Svoboda. Res pa je, da mi je kolega Logar rekel, da me vidi kot kandidata za njegovo stranko, a sem mu že takoj prvi dan jasno povedal, da sem bil izvoljen v SDS in ohranjam svoj status v njej, njemu pa sem, ko sem videl, kam gredo zadeve, seveda zaželel veliko sreče na novi poti, čeprav sem kritičen, da ni vrnil mandata. Ne bi bilo slabo, da bi zapisali v zakon o poslancih ali poslovnik, da če je poslanec izvoljen na listi neke stranke, potem pa ni več pripravljen sodelovati z njo, bi moral stranki vrniti mandat. Je pa res, da ustava pravi, da poslanec ni vezan na navodila in lahko svojo pot nadaljuje kot samostojni poslanec.

Premakniva se k referendumu proti dodatkom k pokojninam privilegiranih umetnikov. Relativno hitro ste zbrali te podpise za referendum. Kakšen je bil odziv na terenu, je bil dober?

Najprej bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem in prostovoljkam, tako članom kot podpornikom, ki so več kot 20 dni v dežju in soncu stali na stojnicah – iskrena hvala. Zbrali smo več kot 47.000 podpisov državljanov in državljank, ki si želijo državo, kjer ne bi bilo prvo- in drugorazrednih državljanov; govorim predvsem o upokojencih in upokojenkah, ki jih je več kot 640.000. Zbiranje je potekalo zanimivo, neverjeten je bil poskok, ko je Levica napovedala kazensko ovadbo proti naši stranki in predsedniku, takrat se je videl dvig podpore temu referendumu. Kajti ljudje ne morejo razumeti, kako imamo lahko vlado, ki je pripravila pokojninsko reformo, s katero bo uredila pokojnine za 99 odstotkov vseh, hkrati pa je pred tem uzakonila zakon za elito, za 0,1 odstotka upokojencev, ki pa dodaja tudi do 2.400 evrov dodatka njihovim pokojninam iz državnega proračuna.

Ko je Levica napovedala kazensko ovadbo proti naši stranki in predsedniku, se je videl dvig podpore temu referendumu.

Ko je SDS v referendumski kampanji uporabil fotografijo Maje Smrekar, ki doji psa, so se pojavili številni – tudi desni– komentatorji, ki so prepričani, da si bo stranka s tem pravzaprav škodovala. Kako vi to vidite?

Maja Smrekar je dobila nagrado Prešernovega sklada, na podlagi katere pa bi lahko bila tudi sama upravičena do dodatka po novem zakonu. Naj to natančneje razložim. Trenutno res velja zakon iz leta 1974, tako imenovani ZIPO, ki ureja privilegirane pokojnine, vendar je to zakon iz bivšega sistema in predvideva to za dobitnike življenjskih priznanj, torej Prešernove nagrade. Te dodatke je, drži, podeljeval tudi minister Vasko Simoniti v času Janševih vlad. Tudi ministrica Asta Vrečko je v letu 2023 podelila štiri takšne pokojnine. Takrat stranka SDS temu ni eksplicitno nasprotovala, nasprotujemo pa temu zakonu, ki z velikimi usti, bom tako rekel, širi ta nabor upravičencev. To bodo ob Prešernovih nagrajencih zdaj še dobitniki nagrade Prešernovega sklada, ki bodo morali dobiti še eno nacionalno priznanje ali mednarodno nagrado, pa dobitnik odlikovanj predsednice republike. Politizira se tako komisija, ki podeljuje nagrade Prešernovega sklada, politizira se status predsednice, ki bo zdaj samovoljno podeljevala te nagrade, problem pa je tudi, ker je ta vlada to sprejela pred pokojninsko reformo.

Nasprotujemo temu zakonu, ki z velikimi usti širi ta nabor upravičencev.

Ste izračunali, koliko bo ta referendum stal? Levica vztrajno ponavlja, da bo učinek tega zakona okrog 700.000 evrov, vaš zakon pa naj bi stal nekaj milijonov …

Hvala za to vprašanje. Levica vztrajno manipulira s temi številkami. Pravi, da bo ta strošek približno od 60.000 do 70.000 evrov na leto, v desetih letih 700.000. V 70 letih pa bi bilo to 5,6 m milijona; pravijo, da toliko, kot bi stal en sam naš referendum. Po tem novem zakonu je novih upravičencev že v tem trenutku med 100 in 200. Vzemiva manjšo številko, 100. Vsak bo dobil v povprečju 1.500 na mesec. V 12 mesecih je to 18.000 evrov. Krat 100 in je to 1,8 milijona na leto. Pokojninska doba ponavadi traja tudi do 20 let. Preračunajmo, 20 krat 1,8 milijona evrov je 36 milijonov za teh 100 posameznikov. Potem pa še vsako leto dodatnih 60.000 do 70.000 evrov. S tem referendumom bomo ta strošek pokrili v dveh ali treh letih. To, kar oni pravijo, 70 let, je laž, kar ministrica ve, saj ima te podatke, vendar ne želi deliti z javnostjo, koliko je teh upravičencev pravzaprav že zdaj.

Ampak, še enkrat: bo imel ta referendum na vas pozitiven ali negativen učinek? Vlada in Levica gresta v protikampanjo, češ, manipulirate, zdaj pa še kradete umetniška dela …

Umetniško delo, ki ga predstavlja Maja Smrekar, je bil ta performans, ki je potekal med letoma 2014 in 2017, umetnina je dojenje tega psa, tako se je sama izrazila, tako je bilo celo obrazloženo ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada, ker je spodbudila svoje telo, da je proizvedlo materino mleko, da je podojila tega psa, mladiča. Nečloveško bitje torej. Uporabili smo fotografijo, ki je bila leta 2017 objavljena tako v tujih kot domačih medijih. Ta fotografija je del javnega značaja že vsaj osem let.

Uporabili smo fotografijo, ki je bila leta 2017 objavljena tako v tujih kot domačih medijih. Ta fotografija je del javnega značaja že vsaj osem let.

Ampak vi jo zdaj uporabljate v negativnem kontekstu …

V nobenem negativnem kontekstu. Samo napisali smo na plakat. Ljudstvu drobiž, peščici prestiž. Nekdo, ki misli, da je to umetnost, vredna 2.400 evrov dodatka, bo ta plakat videl kot nekaj lepega. Hkrati pa smo bili že leta 2018 priča javnemu diskurzu, ko je veliko politikov in kulturnikov izrazilo nasprotovanje podelitvi nagrade Prešernovega sklada tej dotični umetnici. Morda se Maji Smrekar dela krivica, da je zdaj predmet najine debate, ampak takšnih primerov je več in jih bo morda tudi v prihodnje več. Dobro vprašanje za javnost je, kdo je trenutno predsednik odbora Prešernovega sklada. To je Zdenka Badovinac, kustosinja, prej vodja Moderne galerije, od koder je odšla v sumljivih okoliščinah. Gospa je lansko leto kandidirala za evropsko poslanko na listi stranke; uganete, katere?

Levice?

Levice.

Menite torej, da vam fotografija ne bo škodovala – kljub ostremu odzivu Levice, ki ima določene medije, ki bodo njihovo stališče predvajali na velikih zvočnikih?

Absurdno je, ko nam Levica očita, da napadamo kulturo in umetnost. Oni jo napadajo. S temi dodatki. Kajti kultura niso samo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci sklada, kultura deluje na makro, mikro in srednjem nivoju. Kultura je tudi petje. Vse, kar lahko proizvedemo. Slovenija je zrasla zaradi kulturnega prepričanja, da smo narod, ki je ponosen na Ivana Cankarja, Franceta Prešerna, na takšne in drugačne umetnike. To je napad z njihove strani na kulturo, da želijo uzakoniti takšen zakon. Kdo bi ustvarjal zakon za peščico ljudi, medtem ko številni upokojenci iz dneva v dan živijo slabše. Pod to vlado, Golobovo vlado, kajti cene so šle predvsem v letih 2023 in 2024 gor, cene hrane, storitev, hkrati pa se je prag revščine pod to vlado zelo zvišal, pokojnine pa temu niso sledile. Čeprav bi vlada imela možnost izredne uskladitve pokojnin, pa tega ni storila. In zato je ta zakon pomemben. Ne samo za upokojence, ampak za vse prebivalstvo. Kajti Golobova vlada obdavčuje ljudi, gospodarstvo, študente. Vse. Pokojnine pa bo dobila peščica. Tudi nekateri tisti, ki niso nič plačevali v pokojninsko blagajno za t. i. socialno državo, bodo imeli dodatnih 2.500 evrov na mesec.

Golobova vlada obdavčuje ljudi, gospodarstvo, študente. Vse. Pokojnine pa bo dobila peščica.

Bo SDS ta referendum dobil, in če ga ne bo, kako velik poraz bo to za stranko?

Hvaležen sem Novi Sloveniji, da se je vključila v kampanjo, in vabim tudi druge stranke, seveda pa težko računam na podporo koalicije. Dovolj vnaprej smo jih opozarjali, naj se ustavijo, da naredimo skupaj pokojninsko reformo, da bi pogledali status drugih upokojencev, kmetov, športnikov, vseh, kako bi jim pomagali. Ampak ne, rekli so, smo oblast, in to izglasovali. Trikrat smo glasovali o tem zakonu. Še to povem, da je ta referendum prva predlagala podpredsednica Svobode, poslanka Sara Žibrat, ki je na enem izmed odborov dejala, da če menimo, da bo ta zakon tako slab za druge upokojence, ga dajmo na zakonodajni referendum. Mi sledimo njeni želji. Prepričan sem, da bomo uspešni in dosegli 340.000 glasov proti. Ta glas ne bo samo proti zakonu, ampak proti aroganci vlade Roberta Goloba. To, da ti pripravljaš pokojninsko reformo, ki bo podlaga za naslednjih 20 let, pred tem pa hkrati sprejmeš mikro zakon, ki bo 100 ali 200 ljudem povišal pokojnine, ki bodo 3.000 evrov, to je nesprejemljivo, nedopustno, nesocialno.

Kdo je pobudnik SDS-ove plakatne akcije »Lažejo vam«? Takšne ideje, recimo o plakatu z Golobom in vprašanjem »Še kdo pleše?«, so pogosto prišle od podmladka …

Pobudnika sta dva. Prvi je dr. Robert Golob, druga podpredsednica parlamenta gospa Nataša Sukič, ki sta brez sramu in vehementno lagala, kako je druga Janševa vlada znižala pokojnine upokojencem, ko se je sprejemal ZPIZ-2. Onadva sta nosilca, zato sta tudi na tem plakatu.

(D193: 14-17)