Ali je ustavni sodnik Accetto v primeru zakona o RTV taktiziral s proceduralnimi postopki?

Matej Accetto. Vir: us-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Ustavno sodišče je iz odločanja v primeru ustavne presoje zakona o RTV Slovenija 22. januarja izločilo sodnika Mateja Accetta. Sklep je opremilo z dvema ločenima mnenjema, čeprav bi moralo praviloma izdati le zapisniški sklep, je v reviji Pravna praksa opozoril Peter Gregorčič, pobudnik ustavne presoje omenjenega zakona, ki dodaja, da prav ločeno mnenje sodnika Rajka Kneza razkriva sume, da je šlo v primeru zadržanja novele zakona o RTV za politično motivirano odločitev.

Izločitev Mateja Accetta je 22. oktobra 2025 predlagal Peter Gregorčič zaradi kršitve objektivnega videza nepristranskosti, saj je bil tedaj razkrit dokument Evropske komisije. V njem so bili navedeni cilji srečanja evropske komisarke Věre Jourove in takratnega predsednika ustavnega sodišča Accetta, ki je potekalo marca 2023.

Kot smo poročali, je bil tretji cilj srečanja z Accettom »izkoristiti priložnost, da preverimo njegova stališča glede novega zakona o javnem zavodu RTV Slovenija (to je zakon, v zvezi s katerim je sodišče izdalo 'začasni ukrep' in je zadeva še v obravnavi)«.

Izločitev je že bila na mizi

Po mnenju Gregorčiča je to ustvarilo vtis, da Accetto ni odločal le na podlagi dejstev in argumentov, ampak je bil tudi pod vplivom informacij izven tega postopka. Spomnil je, da je bila izločitev Accetta sicer predlagana že pred odpravo začasnega zadržanja novele, s čimer se je »čistka« na radioteleviziji lahko začela. Pri tem pa je odločilni glas prispeval prav Accetto, saj bi brez njegovega glasu v glasovanju sodelovali le štirje sodniki, posledično pa bi bili nesklepčni. A ustavno sodišče je zadevo zavrglo kot prepozno.

Poudarja, da je iz ločenega mnenja sodnika Rajka Kneza razbrati, da je Accetto tokrat podal odgovor na Gregorčičevo zahtevo za izločitev, v odgovoru na njegovo utemeljitev predloga pa podal še lasten predlog za izločitev. Skladno s sodno prakso je sodišče o predlogu sodnika odločalo pred zahtevo Gregorčiča kot stranke.

S tem se po njegovem mnenju odpirata dve vprašanji: »Ali bi smel Accetto po sestanku z Věro Jourovo v predmetni zadevi sploh še soditi? Je morda s taktiziranjem in v nasprotju z načelom poštenega sojenja omogočil ključni glas za odpravo začasnega zadržanja, ki je pobudnike pustilo brez vsakršnega učinkovitega sodnega varstva?«

»Je morda s taktiziranjem in v nasprotju z načelom poštenega sojenja omogočil ključni glas za odpravo začasnega zadržanja, ki je pobudnike pustilo brez vsakršnega učinkovitega sodnega varstva?«

Politično motivirana odločitev?

Sprašuje se, zakaj je Accetto zdaj predlagal svojo izločitev, prej pa tega ni storil. »Občutek, da gre morda prav za to, za kar nikoli ne bi smelo iti, da sodnik taktizira s proceduralnimi postopki v nasprotju z njihovim namenom, pa vseeno po prebranih ločenih mnenjih ostaja.«

Iz Knezovega ločenega mnenja lahko razberemo vlogo Accetta kot dosedanjega sodnika poročevalca v tej zadevi. V tej vlogi ga je zdaj sicer zamenjala sodnica Katja Šugman Stubbs. »Kot poročevalec je namreč določal hitrost in smer celotne zadeve,« zapiše Gregorčič.

Peter Gregorčič. Foto: Jaka Krenker / Domovina

Po Gregorčičevem mnenju sume, da je šlo za politično motivirano zadržanje novele zakona, Knez razkriva takole: »V zadevi RTV sem zato poskušal narediti vse, da bi lahko ta gordijski vozel presekali; pripravil sem tudi osnutek odločbe (kot sodnik ne-poročevalec, kar dovoljuje prvi dostavek 65. člena Poslovnika Ustavnega sodišča). Ta je bil izglasovan 22. maja 2023, a nato 26. maja 2023 revotiran. Takrat je tudi postalo jasno, da bo odločitev obvisela v zraku, zato je sledilo odločanje o vprašanju prenehanja začasnega zadržanja.«

Še isti dan (26. maja 2023) je bil nemudoma odpravljen sklep o začasnem zadržanju, kar potrjuje sume, da se nove vsebinske rešitve sploh ni iskalo. Da se je z vročitvijo sklepa zelo mudilo, kaže tudi dejstvo, da so bila ločena mnenja izdana šele 1. junija 2023.

»Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,« je tedaj zapisalo sodišče. Te besede je pred kratkim za Domovino komentiral nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec: »Sodišče je reklo, da tega niso sposobni rešiti, zato naj se kršitve človekovih pravic odvijejo do konca. To je znak lastne nemoči.«

Govorijo skozi ločena mnenja

Ker so sodniki sodišča izgubili sposobnost govoriti skozi odločbe, zdaj govorijo skozi ločena mnenja in tiskovna sporočila, ugotavlja Peter Gregorčič. To se je zgodilo, ker se je ustavno sodišče ideološko razklalo – morda tudi zato, ker v njem sedijo osebe, ki niso dorasle funkciji.

»A to ne čudi ob dejstvu, da se očitno trudijo predvsem za lastno podobo v javnosti, na sodišče kot institucijo pa žal pozabljajo ali pa sploh ne razumejo, za kaj v resnici gre.«

»S tem se javnosti razstre širok vpogled v tajnost deliberacij. Sodišče kot nenadomestljivo pomembna institucija pravne in delujoče države pa izgubi svoj ugled, zaupanje vanj se močno okrni,« sklene in se vpraša, kdo potemtakem sploh lahko zagotovi učinkovito pravno varstvo.

»A to ne čudi ob dejstvu, da se očitno trudijo predvsem za lastno podobo v javnosti, na sodišče kot institucijo pa žal pozabljajo ali pa sploh ne razumejo, za kaj v resnici gre.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike