RTV Slovenija: v službi vseh državljanov ali ozkega kroga politike?

Nacionalna Radiotelevizija Slovenija, ki jo financirajo vsi državljani, je vsaj na papirju zavezana javnosti in spoštovanju najvišjih novinarskih standardov. Kaj pa kaže praksa? »Ne pomnimo tolikšne podrejenosti javnega medija propagandnim potrebam vladajoče politike, kot smo ji priča v zadnjih tednih,« so pred kratkim opozorili v Združenju novinarjev in publicistov. Pogledali smo, kaj so prinesle obljube Roberta Goloba o depolitizaciji tega javnega medija, ter za komentar prosili Jana Zobca, dr. Ignacijo Fridl Jarc in Aljuša Pertinača.

»Prišli smo do točke, ko sta resno ogrožena obstoj javnega RTV in status zaposlenih. Na škodljive programske in kadrovske poteze vodstva v novinarskih sindikatih in uredništvih opozarjamo že mesece, zdaj smo prišli do – stavke.« Tako se bere zapis, objavljen na spletni strani Društva novinarjev Slovenije maja 2022, ko je bil generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik, direktor TV Slovenija pa je nato julija postal Uroš Urbanija.

Stavkajoči aktivisti so opozarjali, da vodstvo šikanira in diskreditira zaposlene, ter svarili, da gledanost RTV-programov vztrajno pada. A dejstvo je, da RTV Slovenija kljub novemu vodstvu, ki se je na vrh zavihtelo po sprejemu novele zakona o RTV v času Golobove vlade, še naprej izgublja gledalce, kar aktivistov očitno ne moti več. Kot je lani junija poročal portal Info360, je gledanost Dnevnika, osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija, pod trenutnim vodstvom na najnižji ravni v zadnjih desetih letih. Če je v času, ko je položaj direktorja televizije prevzel Uroš Urbanija, Dnevnik spremljalo 140.200 gledalcev, je njihovo število pod vodstvom Ksenije Horvat v povprečju znašalo 121.900. Podobno je tudi z Odmevi: delež gledanosti je v desetih letih s 17 odstotkov padel na 12 odstotkov oziroma 72.400 gledalcev.

Preveč ljudi, premalo programa

Dolgoletni novinar Rajko Gerič, ki je bil v času stavke na RTV Slovenija pogajalec na strani vodstva, je za naš medij tedaj ocenil, da za stavko ni bilo nobenega razloga. Dodal je, da stavkovna zahteva ne more biti odstop vodstva RTV Slovenija. »Toliko svobode, da vsak počne, kar hoče, v tej hiši še ni bilo,« je tedaj pojasnil Gerič, ki je 21 let delal na RTV Slovenija. Ugotavljal je, da je težava v tem, da nekateri ne razumejo razdelitve vlog. »Naloga vodstva je, da vodi, naloga urednikov, da urejajo oddaje, naloga novinarjev pa, da delamo dobre prispevke. Tukaj pa bi bil vsak malo vodstvo, malo urednik in malo novinar, kot komu ustreza. Tako noben medij ne more funkcionirati.« Vprašal se je tudi, kaj sploh pomeni uredniška in novinarska neodvisnost, ki so jo zahtevali stavkajoči aktivisti. »Seveda se strinjamo s to zahtevo, ampak kaj naj naredimo? Samo zato, ker je drug direktor, ki ti ne ustreza, ti še ni kršena avtonomija.«

Kako si je politika prisvojila RTV? preberite v nadaljevanju.