Afera, ki je načela zaupanje v papeža Frančiška

16
Uredništvo

Embed from Getty Images

Frančišek velja za ljudskega in zato izjemno priljubljenega papeža. A tudi on se je zapletel v neprijetno afero v zvezi s spolnimi zlorabami v Cerkvi, ki po besedah poznavalcev spodkopava njegovo verodostojnost in načenja zaupanje, ki ga ima pri širših množicah.

Na obisku v Čilu je namreč vzel v bran lokalnega škofa Juana Barrosa, ki mu očitajo prikrivanje spolnih zlorab. Frančišek je dejal, da gre z klevete in da se do sedaj še ni izpostavila nobena žrtev, ki bi prst usmerila v Barrosa.

A izkazalo se je, da je ena od čilskih žrtev pismo s podrobnim opisom zlorabe pristojnemu kardinalu Seanu O’Malleyu izročila že leta 2015, ta pa je obljubil, da ga bo posredoval papežu. 

Vprašanje, ali je pismo papež tudi dobil, zaenkrat ostaja neodgovorjeno, kar še poglablja dvome v Frančiškovo verodostojnost. Vatikan je medtem določil posebnega odposlanca, ki se bo osebno srečal z žrtvami, kar so čilski verniki sprejeli pozitivno.

Papeževe besede o žrtvah spolnih zlorab, ki so sledile njegovemu obisku v Čilu, so dvignile veliko prahu. In čeprav je Vatikan dva tedna zatem le pričel z resnejšo preiskavo primera, je po mnenju Marie Collins, ustanovne članice vatikanske Papeške komisije za zaščito mladoletnih (ki je kasneje odstopila), že spodkopala verodostojnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška, piše Crux Now.

Namesto obsodbe papež govoril o klevetah

Leta 2015 je Irec, ki je bil prav tako žrtev spolne zlorabe, osebno predal pismo Čilenca Juana Carlosa Cruza kardinalu in bostonskemu nadškofu Seanu O’Malleyu, ki vodi zgoraj omenjeno komisijo. S pismom so želeli preprečiti, da bi papež Frančišek škofa Juana Barrosa premestil v čilsko škofijo Osorno (kar se je kasneje tudi zgodilo).

Na osmih straneh je Cruz podrobno opisal zlorabo; poljubljanje in ljubkovanje, ki ga je bil deležen s strani čilskega duhovnika Fernanda Karadime (za krivega ga je 2011 prepoznal tudi Vatikan). V pismu piše, da je bil Barros, skupaj še s tremi lokalnimi škofi, priča zlorabam, vendar jih je želel prikriti.

“Cardinal O’Malley je dejal, da ga bo predal papežu in nam kasneje potrdil, da je to storil in da se je o zadevi osebno pogovoril s papežem,” pravi Collinsova. Cruz na posredovano pismo od papeža ni prejel nobenega odgovora, papež pa je na svojem obisku v Čilu dejal, da v obtožbah proti Barrosu ni bilo niti sledi dokaza in da so zatorej obtožbe zgolj “klevete”.

Žrtve si bodo zdaj še manj upale spregovoriti o preživetih zlorabah

Collinsova pravi, da se bodo žrtve, ki so videle ali slišale o papeževih besedah, še manj upale priti v ospredje, saj jim nihče ne bi verjel. “Kar je grozljivo, saj smo se tako trudili, da bi spodbudili žrtve, naj se izpostavijo, Cerkev je sporočala, da jim bo verjela. In potem najvišji cerkveni voditelj pravi, da ne verjame brez dokazov, kar je zelo škodljivo in velik korak nazaj.”

Piko na i so dodale papeževe besede na letu iz Čila proti Rimu, ko je na vprašanje v zvezi z Barrosom izjavil: “Vi, pri vsej dobri volji, povejte mi o žrtvah, toda sam nisem videl niti ene, ker se niso izpostavile.” Collinsovo so te besede šokirale. “Vedela sem, da je pismo prejel, in čutila sem, da ni možnosti, da ne bi vedel o preživelih žrtvah,” je dodala in izpostavila, da je papež Frančišek ukazal vsem vatikanskim uradom, da je žrtvam treba odgovarjati.

Uvedli preiskavo, a prepozno

Neupoštevanje te direktive s strani uradnikov Vatikana je bil glavni razlog za izstop Collinsove iz komisije za zaščito mladoletnih. “Nenavadno je, da v tem primeru, ko je on prejel nekaj od žrtve, ni odgovoril.”

Po reakciji na papeževe besede, za katere je sam O’Malley dejal, da so žrtvam zlorabe povzročile veliko bolečino, je Vatikan malteškemu nadškofu Charlesa J. Scicluna dodelil nalogo raziskati primer.  Sciclun se bo tako v ZDA osebno srečal z žrtvami. Potezo so pozdravili tako čilski katoličani kot duhovščina. Pozitivno jo je sprejel sam Juan Barros, ki pravi, da vsako papeževo odločitev pozdravlja z vero in veseljem.

A Collinsova opozarja, da je poteza iz Vatikana prišla s preveliko zamudo. Zato meni, da je epizoda nedvomno spodkopala kredibilnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška.

“Ljudje so imeli veliko upanja v tega papeža, in govorim zgolj o preprostih katoličanih v moji župniji, ki jim bo zdaj zelo težko. Ne morem razumeti in ne morem verjeti, da je prav ta papež v zadnjih tednih izjavil takšne stvari.”

“Dejal je same prave poteze in izrazil je prave poglede na zlorabo, škodo in bolečino, vendar vsaj v tem primeru se njegova dejanja niso skladala z besedami, kar je žalostno,” je še dejala.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 16

  1. Tudi prej ni bilo zaupanja. Vse od tistega sodelovanja z diktatorjem Vidalom in seveda s podpiranjem prihoda muslimanov v Evropo. Preteklim papežem so ljudje odpustili še kaj hujšega, toda nihče in res nihče ni podpiral prihoda muslimanov v Evropo. Nihče ni bil tako nefer, da bi od svojih vernikov zahteval, da sprejmejo islamiste v svoje države. Kdor je bil junak kot Andrej Turjaški, ni bili nikoli strahopetec, na strani Andreja Turjaškega je bila pravica, cerkev in Bog. Takega Boga, ki bi od mene zahteval, da se ne smem braniti pred islamsko okupacijo pa jaz nočem.

    Leta 1591 je bil za bosanskega beglerbega ali drugače rečeno za vojaškega poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević. Kot je razvidno že iz samega priimka je šlo v njegovem primeru za tipičnega poturčenca. Danes bi temu rekli Bošnjak, čeprav prav naš izraz poturčenec najlepše pove, da gre za Slovana, ki se je poturčil in sprejel muslimansko vero. Takšnih je bila dejansko tudi večina tistih »Turkov«, ki so redno vdirali v slovenske dežele v 15. in 16. stoletju. Hasan paša je imel velike ambicije zasesti celotno Vojno krajino in potem še Slovenijo (Kranjsko in Štajersko). Leta 1592 je najprej zasedel utrdbo v Bihaču blizu reke Une, na sami meji Vojne krajine. Tako je pred njim ostal le še Sisek ob sotočju rek Kolpe in Save. Če bi osvojil še to trdnjavo, bi Hrvaška za Turke ne predstavljala več nikakršnih težav in Hasan paši bi se na stežaj odprla pot v Slovenijo. Zasedba Slovenije pa bi pomenila hkrati tudi odprto pot na zahod, v Italijo in proti Rimu, sedežu krščanstva in papeža.
    15. junija 1593 se je Hasan paša Predojević s svojo številno armado približal utrdbi Sisek. Njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in čez 20.000 spahij ter pripadnikov ostale pomožne vojske. Skupaj torej blizu 40.000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu reke Kolpe in na trdnjavo usmerili svoje topove ter jo pričeli oblegati. Obleganje Siseka je trajalo že sedem dni in pomoči ni bilo od nikoder. Na dan svetega Ahaca, 22. junija 1593 pa je končno prispela pomoč iz Slovenije. Grof Andrej Turjaški je med tem zbral svojo slovensko vojsko, ki se ji je pridružilo nekaj Hrvatov in Nemcev. Skupaj je Turjaški razpolagal z nekaj manj kot 5.000 vojaki (viri poročajo o najmanj 4.000 in največ 5.000 vojakih).
    Hasan paša Predojević je bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe. Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor.
    Med turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev, jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in reševali svoja življenja v brezglavem begu.
    Andreja Turjaškega in njegove viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9 velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani.
    Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z zahvalo za izbojevano zmago.
    Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali Slovenije.

  2. Spolne zlorabe, posebej pa prikrivanje le-teh in pometanje smeti pod preprogo, so omajali ugled katoliške cerkve!
    Zakaj mislite, da je odstopil papež Benedikt XVI? Zato, ker se ni počutil dovolj močnega, da bi se lahko boril proti vsem nečednostim, zlorabam in raznim finančnim mahinacijam!

    • kak naiven post.. odstopu je zato, ker so ga prisilili oni iz ozadja.. kaj je res bilo ne bomo nikoli vedeli, da pa se ni “počutil dovolj močnega za borbo proti …” je pa .. taka naivna raca..

      • A misliš, da ti kdo verjame?

        Odstopil je, ker je bil prestar, da bi to reševal. Če so ga odstopili, so ga odstopili taki, kot si ti. To je pa že bilo večkrat napovedano.

      • “Ti vidiš skozi svoj filter sovraštva do kristjanov.”
        no vidiš.. tale stavek je klasični prenos krivde.. nekaj je narobe z mano, nikakor pa ni nic narobe s kristjanstvom in RKCjem..

        si kaj bral novice zadnjih let? skirvanje predofilov, kraja denarja, vsesplošni luksus v vatikanu.. le kaj bi bilo narobe s tem?

        ja.. nekaj ne narobe z nami, ki vas stalno opozarjamo na te “nepomembne, minorne zadeve”.. mora nas poganjat sovraštvo..

        le kaj je res? preganjamo kriminalna dejanja al sovrazimo kristjane.. ? bo šlo?

  3. Andrej Turjaški….., hvala, da si tako lepo opisal ZGODOVINSKI dogodek, ki je rešil Evropsko CIVILIZACIJO.
    Če bi bilo še živo Avstrijsko CESARSTVO, bi sigurno tudi v današnjih časih, vedelo KAJ NAM JE STORITI. Tudi PAPEŽA, takega, kot je bil Clement VIII., nimamo. Vrh EU, pa se tudi obnaša, kot, da je samemu sebi zadosten in ga drugo ne briga.

    Če pogledamo v zgodovino Aleksandra velikega, v GRŠKO, RIMSKO, Avstrijsko, Italijansko….. se še nikoli ni zgodilo, da bi EVROPEJCI pomagali sami sebe uničiti.
    Nesreča vrhu nesreče pa je, da niti PAPEŽA nismo dobili Evropejca. Koliko on pozna svetovno zgodovino ne vem. Upam pa si trditi, da premalo pozna zgodovino EVROPE in TURŠKIH upadov. Od papeža ne moremo zahtevati, da bi nas branil – dovolj bi bilo, da nas ne bi kritiziral. SAMOOBRAMBA mislim, da je dovoljena po civilnih zakonih in tudi Bog bi jo dovolil. Kaj pa papež ?

  4. Poleg vsega že povedanega je treba imeti še pred očmi , da je biti v taki funkciji silno težko: po eni strani moraš kaznovati , po drugi pa tudi krivice ne smeš storiti. Vsakdo, ki je v vlogi razsodnika in papež to je, je v “škripcih”. Verjemite, ni lahko biti sodnik.
    Kraševka ima po moje prav. Glede na to iz katerega okolja je prišel, mu marsikakšen zgodovinski spomin evropejcev manjka. Prihaja iz izrazito multikulturnega okolja… Za predsednika npr. so imeli dva mandata sirijca ( Carlos Menem, ki se je pokristjanil), pa so bili z njim zadovoljni. Tam, na oni strani oble, so vsi prišleki.

    O vojaških vladavinah v Latinski Ameriki pa ob drugi priliki. Ni vse tako, kot se je po naših medijih reklamiralo.

Komentiraj