4 države EU se zavezujejo k desetkratnemu povečanju vetrne energije v Severnem morju
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska nameravajo v Severnem morju zgraditi 150 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, da bi pomagale doseči podnebne cilje EU in se sčasoma oddaljiti od ruske energije.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Zadnje objave
Alkohol za volanom: nesreč je manj, mrtvih pa več
1. 9. 2026 ob 20:50
[Video] Po enem mesecu je razkrit posnetek prometne nesreče Nataše Pirc Musar
1. 9. 2026 ob 18:30
Vintgar med državo in domačini: koncesija ali nova skrbniška pogodba?
1. 9. 2026 ob 16:01
Iz sveta diskurzov v realnost: Evropa mora preseči dve zmotni predstavi
1. 9. 2026 ob 15:14
Rez z Golobovo energetsko dediščino? Vizjak prevzel GEN, zamenjan tudi vrh GEN-I
1. 9. 2026 ob 12:37
Dr. Aleš Jug: Globalno segrevanje? Pri požarih je zatajil človek
1. 9. 2026 ob 12:00
Katoliški pedagogi s sporočilom, ki bi ga moral prebrati vsak starš
1. 9. 2026 ob 11:46
Vzpon islamske države (8. del): Spletni vplivnež Zarkavi reže vratove
1. 9. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (8. del): Spletni vplivnež Zarkavi reže vratove
1. 9. 2026 ob 9:00
Slovenska revolucionarna justica 2026
1. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.