4 države EU se zavezujejo k desetkratnemu povečanju vetrne energije v Severnem morju
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska nameravajo v Severnem morju zgraditi 150 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, da bi pomagale doseči podnebne cilje EU in se sčasoma oddaljiti od ruske energije.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.