Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede

Prebudili smo se v jutro velikonočne nedelje, ki je najpomembnejši krščanski praznik, ko se kristjani po vsem svetu spominjajo Kristusovega vstajenja.

Leta 325 so se na Nicejskem koncilu dogovorili, da veliko noč praznujemo na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Katoličani praznik letos obhajajo skupaj s kristjani vzhodnih Cerkva, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, kar se je nazadnje zgodilo pred osmimi leti, 16. aprila 2017.

Skrivnost vstajenja lahko razumemo v moči vere

V naši navadi je, da se praznovanje Kristusove zmage nad smrtjo začne že na veliko soboto pri slovesni vigiliji, ko se med slavo znova oglasijo orgle in zadonijo zvonovi, nadaljuje pa v nedeljo zjutraj, ko poteka slovesna vstajenjska procesija. Ta se običajno začne z izpostavitvijo Najsvetejšega pri božjem grobu in petjem slovesne Aleluje.

Vzklik aleluja, ki izraža veselje, izvira iz hebrejskih besed »hallelu« in »Yah«, kar pomeni »slavite Jahveja« – Boga.

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost (Mt 28,1–20; Mr 16,1–18, Lk 24,1–49 in Jn 20,1–21,25), izpostavlja Slovenska škofovska konferenca in dodaja: »Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.«

Njegova zmaga prinaša upanje

»Izkušnja vere, da je Jezus premagal smrt in živi, je bilo od vsega začetka osrednje in bistveno oznanilo krščanstva,« je v velikonočni poslanici slovenskih škofov poudaril mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl in dodal: »Njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede.«

»Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam želim, naj vam Vstali podari takšno ljubezen, ki bo videla več in bo videla naprej, vse do obzorij večnosti. Naj praznovanje letošnje velike noči poglobi našo vero in rodi v nas upanje, da je Kalvarija samo postaja na poti do velikonočnega jutra, saj je 'naše življenje s Kristusom skrito v Bogu' (Kol 3,3). Vsak od nas je povabljen, da se kot apostol Janez v teh velikonočnih praznikih ustavi ob Jezusovem praznem grobu, vstopi vanj ter 'vidi in veruje',« je še povedal Cvikl.

V nadaljevanju objavljamo poslanico celjskega škofa Maksimilijana Matjaža.