Zgaga v hrvaškem tisku Janšo obtožuje, da Slovenijo spreminja v vojaško državo

Vir foto: zajem slike hrvaškega spletnega portala nacional.hr
POSLUŠAJ ČLANEK
O dejstvu, da so novinarji osrednjih medijev novo desnosredinsko vlado sprejeli na nož, reakcije predsednika vlade na Twitterju pa potrjujejo, da averzija ostaja obojestranska, smo na Domovini že pisali.

Najdlje pri protipropagandi gre eden najbolj zagrizenih Janševih nasprotnikov v novinarskih vrstah, tudi eden od iniciatorjev afere Patria ter soavtor znamenite peticije 571, Blaž Zgaga. 

Zgaga se proti Janševi vladi bori predvsem v tujini s širjenjem pompoznih, zavajajočih in v veliki meri neresničnih sklepov o vzpostavljanju avtoritarnega sistema skrajne desnice v Sloveniji, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Nazadnje je po novi slovenski vladi udaril v hrvaškem tedniku Nacional, kjer trdi, da Janša situacijo s koronavirusom izkorišča za izvedbo državnega udara.

Ravnanja in ukrepe vlade, v katerih prepoznava spreminjanje Slovenije v vojaško državo, kjer predsednik vlade Janša izvaja državni udar, je svobodni novinar Blaž Zgaga v dobrih 3.200 besedah opisal v članku dostopnem na Nacional.hr.

Začenja s tem, kako je Janša samo v nekaj dneh po prevzemu oblasti zamenjal "vse vodilne ljudi državnega aparata ter zdravstvene ustanove za omejevanje epidemije ter nanje postavil simpatizerje in podpornike svoje stranke SDS." Nato je protipravno ustanovil krizni štab, državljane pa strašil, da Evropa zgleda kot v srednjem veku.

Na prvi seji vlade je v propagandne namene uporabil maske, kakršnih v zdravstvenih ustanovah primanjkuje, z naštevanjem Janševih "grehov" nadaljuje Zgaga. Nato avtor dvomi v sposobnosti trenutnih vršilcev dolžnosti vojske in policije, kar se po njegovem pozna v tem, da policija nima ustreznih navodil in operativne stvari stojijo.

Večer imenovanja nove vlade za Zgago "noč dolgih nožev"


"Še posebej nevarno" pa Zgaga vidi menjavo na mestu svetovalca za nacionalno varnost v Janševem kabinetu. To je v "noči dolgih nožev," kot avtor imenuje večer prve seje vlade v novi sestavi, postal Žan Mahnič, "30-letnik, ki nima nobenih profesionalnih izkušenj na obveščevalnem in varnostnem področju". Zgaga izpostavlja, da Mahnič podpira "gibanje Generacije identitete, ki je zaradi skrajnih desničarskih stališč pod nadzorom nekaterih zahodnoevropskih varnostnih agencij." Obenem pa izpostavlja Mahničevo vlogo pri "Janševem poskusu, da ... Mahnič pride do konkretnih imen kriminalistov in podatkov o kriminalistični preiskavi policije o sumljivem financiranju Janševih medijev z Madžarske". ter dodaja, da je Mahnič direktorici policije Tatjani Bobnar zagrozil, da bo kmalu zamenjana.

Nato se sklicuje na besede nekdanjega Janševega sodelavca ter kasneje Šarčevega svetovalca za nacionalno varnost, Damirja Črnčeca, da SDS deluje po mafijskih načelih ter da smo blizu prehoda v avtoritarno družbo.

V nadaljevanju Blaž Zgaga problematizira način testiranja glede okužb s koronavirusom v Sloveniji, ki po njegovem onemogoča, da bi državljani imeli realne informacije o razsežnosti epidemije.

Še posebej sporna pa se mu zdi zamenjava direktorice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nine Pirnat, ki je po njegovem "jasno in pomirjujoče razlagala situacijo ter vedno dajala strokovna navodila". Izpostavlja še zamenjavo vladne predstavnice v svetu NIJZ.

Namesto da bi zedinil vse sile v državi za preprečitev epidemije, pa Janša, tako Zgaga, "od prvega dne na oblasti javno napada bivšega premierja Šarca, zdravstvenega ministra Šabedra in Nino Pirnat ter trdi, da niso nič naredili, da so pustili prazna skladišča zaščitne opreme ter da so oni odgovorni za slabo stanje glede epidemije."

"Preprečitev epidemije pa vladajoča SDS skuša predstaviti kot svoj glavni politični projekt z lastno strategijo - če bo uspela, bodo zmagovalci, če ne, bo odgovorna bivša vlada," še dodaja Zgaga.

Blaž Zgaga: "Janševe poteze, s katerimi je v nekaj dneh in sredi največje krize te generacije zamenjal voditelje najpomembnejših institucij s svojimi simpatizerji in podporniki, kažejo, da je zagotovitev popolne oblasti v državi Janši pomembnejša kot preprečitev epidemije."


Zgaga navaja še kopico drugih stvari, ki po njegovo kažejo na "veliko nevarnost". Denimo da vlada namerava v Slovensko vojsko vključiti "skrajno desne paravojaške skupine", da želi vojski podeliti pooblastila, ki ji bo omogočalo zasedbo ulic slovenskih mest, s kadrovanjem ustvarja možnosti za politično zlorabo policije, si jemlje pravico, da samostojno prerazporeja denar iz proračuna, sproščen z zamrznitvijo proračunskih izdatkov, želi skrčiti ali ukiniti javno televizijo, oziroma zamenjati njene kadre. Janševi mediji naj bi novinarje proglasili za teroriste in izdajalce naroda itd.

Po njegovem je "ravno nadzor informacij, novinarjev in medijev očitno ena od Janševih prioritet v načrtu popolnega prevzema oblasti v Sloveniji." In to s plati stranke, ki po Zgaginem prepričanju "ni prava politična stranka, temveč prej sestav za prevzemanje oblasti." To naj bi dokazovala njena notranja struktura, kjer "ne obstajajo frakcije, organizirana je na partijski ali vojaški način, kjer je vse podrejeno vodji stranki, ki vlada s trdo roko."  

Vse to po prepričanju Blaža Zgage nakazuje, da je "v ozadju pandemije, v kateri bodo kmalu vsi prebivalci Slovenije v samoizolaciji, dejansko v teku državni udar." Po koncu karantene pa bodo državljani Slovenije verjetno težko prepoznali svojo lastno državo, svoje pisanje za Nacional zaključuje Zaga.





Še ena izvožena obtožba na račun Janševe vlade:

KOMENTAR: Uredništvo
Namesto opisa realnega stanja sproščanje frustracij ob nenadejani vrnitvi osovraženega politika na oblast
Pred slabimi štirinajstimi dnevi smo torej sredi demokratične Evrope pod krinko zdravstvenih izrednih razmer doživeli državni udar skrajne desnice, ki demokratično Slovenijo spreminja v vojaško državo. Tako vsaj verjetno sklepajo bralci Nacionala, ki so, če verjamejo Zgagi, lahko upravičeno zaskrbljeni, da se je ta diktatura vzpostavila na njihovi severni meji. Za objektivne poznavalce razmer v Sloveniji je Zgagin članek seveda vse prej kot objektiven in realen opis dejanskega stanja na sončni strani Alp. Iz pisanja, kjer se nekatera dejstva interpretira in sprevrača v fantazijski črni scenarij uvajanja vojaške diktature sredi svobodnega sveta, namreč bije avtorjeva frustracija nad dejstvom, da se je močno osovraženemu politiku nekako ponovno uspelo prebiti na oblast. Seveda povsem na demokratičen način, omejeno s 25 % volilno podporo in koalicijsko vlado še treh partneric, ene z desne sredine in dveh z leve, česar seveda avtor ne omenja, saj bi razbilo njegovo konstrukcijo temne in grozeče virtualne realnosti. In ta temelji na številnih zavajajočih, mestoma celo neresničnih sklepih in interpretacijah. Denimo vsaka nova oblast, tudi Šarčeva, ob prevzemu na ključna mesta v varnostnem aparatu postavi ljudi, ki jim zaupa. Avtor povsem zamolči dejstvo, da sta odhajajoča vlada ter NIJZ z Nino Pirnat na čelu, drastično podcenila nevarnost širjenja izjemno nalezljivega virusa ter z avtoriteto stroke v javnost širila napačne informacije. Denimo, da virus prenašajo le ljudje z bolezenskimi znaki ter da se ta širi le kapljično ob tesnem stiku. Čeprav iz prakse vemo, da je zadeva povsem drugačna. Trditve, da je Janša od prvega dne napadal Šarčevo vlado ter vodstvo NIJZ, so močno pretirane. In če se lahko strinjamo, da zeleni Žan Mahnič ni avtoriteta, ki bi vlivala zaupanje kredibilnega "svetovalca za nacionalno varnost", pa je navedba, da je pri nadzoru Knovsa na policiji Mahnič iskal konkretna imena kriminalistov in podatkov o preiskavi o financiranju Janševih medijev iz Madžarske, na meji žaljive obdolžitve ali celo preko nje. Tovrstnih zavajanj, zlonamernih interpretacij in izpeljank, namenjenih grajenju zgodbe o avtoritarni skrajno desničarski oblasti v Sloveniji, v celotnem članku kar mrgoli. Avtor in njemu podobni radikalni levičarski novinarji se ne zavedajo, da si s tako očitnim ustvarjanjem fantazijskega sveta tudi pri povprečnem, s politiko neobremenjenem bralcu popolnoma zbijajo lastno kredibilnost in demolirajo zaupanje v njihovo "resnico", če so ga do zdaj še sploh kaj ohranili. To je po eni strani lahko koristno, saj ljudje do zapisov takšnih avtorjev vzpostavljajo kritično distanco in se sprašujejo, kaj je odraz realnega stanja, kaj pa le plod novinarjeve agende ali bogate domišljije. Po drugi strani pa gre takšno pisanje ravno na roko oblasti, ki si lahko, če ljudje zaradi tovrstnih novinarskih pristranskosti in pretiravanj postanejo imuni na upravičene kritike, mirno privošči kakšno potezo več kot bi si lahko, če bi imela nad seboj kredibilen demokratičen medijski nadzor. V tem smislu Zgaga in njemu podobni niso nič drugačni od nekaterih piscev v tako imenovanih Janševih medijih. Trezni bralec jih jemlje le napol resno, saj ve, da bo tam o sedanji oblasti bral le hvalospeve, o prejšnji pa le kritizerstvo (in obratno), ne glede na to, kakšna je realnost, v kateri seveda eni ne delajo vsega zgolj prav, drugi pa vsega zgolj narobe. Prav zato je pri vsej tej histeriji levičarskih novinarjev najbolj smešno to, da dejansko delujejo na istem ali celo nižjem nivoju kot tisti, ki jih imajo najbolj v zobeh. Žalostno pa, da s svojimi konstrukti Slovenijo tako grdo blatijo v tujini.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike