Na obzorju nov spopad med novinarji in Janezom Janšo?

Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Minilo ni niti še deset dni, odkar je prisegla 3. Janševa vlada, odnosi med njo in novinarji pa se, koronavirusni krizi navkljub, že pregrevajo.

V Društvu novinarjev Slovenije so se burno odzvali na odločitev vlade, da novinarje zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa umakne z vladnih novinarskih konferenc, čeprav je povsem enak ukrep denimo sprejela tudi Evropska komisija.

Takoj nato pa so novinarji zaradi "bojazni pred nevarnimi praksami", ki so "značilnost nedemokratičnih in avtoritarnih režimov", o dogajanju v Sloveniji obvestili Evropsko zvezo novinarjev in Mednarodni inštitut za tisk. Zmotilo jih je namreč, da se je predsednik vlade obregnil ob način poročanja nacionalne televizije ob umestitvi vladnih funkcionarjev v zgornje plačilne razrede.

Da je averzija med novinarji osrednjih medijev in Janezom Janšo očitna, že vnaprej znana in obojestranska, je dejstvo. Pa vendar bi v obstoječih okoliščinah s koronavirusom od novinarjev pričakovali, da v prvi plan ne postavljajo sebe, pišemo v komentarju uredništva.  

Napet odnos med predsednikom SDS Janezom Janšo in novinarji večinskih medijev ima znano in dolgo zgodovino. Averzijo do Janševe oblasti najbolje simbolizira peticija 571 v času prve Janševe vlade, ki so jo podpisali tudi mnogi novinarji, ki so danes na vodilnih mestih v osrednjih medijih. Med podpisniki pa je bil tudi ta čas Janšev največji politični tekmec, Marjan Šarec, kar v kontekstu razumevanja različnih vatlov pri medijski obravnavi prejšnje in sedanje vlade ni nepomembna informacija.

Zavračanje nove desnosredinske oblasti se je s strani mnogih novinarjev začelo že precej pred izvolitvijo Janeza Janše in njegove ministrske ekipe. V obdobju, ko je postalo očitno, da se računica Marjana Šarca po predčasnih volitvah, kljub močni medijski podpori njegovemu scenariju, ne bo izšla, so na družabnih omrežjih pred desnosredinsko koalicijo začeli svariti številni novinarji. Pisali so o avtoritarni ekstremni desnici, ki v Sloveniji prevzema oblast, o nevarnosti za demokracijo v Sloveniji in Evropi ter podobno. Prednjačili so stari Janševi nasprotniki kot so Blaž Zgaga, Gregor Repovž in Anuška Delić, med glasnimi kritiki pa so bili tudi novinarji nacionalne televizije, denimo Mojca Pašek Šetinc, Boris Vasev in še nekateri drugi.

Niti 10, kaj šele 100 dni miru vladi ...


Že nekaj dni po izvolitvi Janševe ministrske ekipe so se, kljub stopnjevanju koronavirusne krize, proti vladi odprle tri fronte. Najprej zaradi domnevnega omejevanja testiranja na koronavirus, čeprav se je kasneje statistično izkazalo, da glede na število prebivalcev v Evropi le ena država opravi več testov kot Slovenija.

Težke besede o "vojski na ulicah", ki pomeni zdrs v avtoritarizem, so padale ob napovedi notranjega ministra Aleša Hojsa, da bo predlagal aktiviranje 37.a člena Zakona o obrambi o izrednih pooblastilih vojske pri varovanju državne meje. A na tovrsten, oziroma po standardih naših levičarjev še bolj sporen način so vojsko v tej krizi mobilizirale tudi Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Španija, Francija, Poljska, Češka, Norveška, Madžarska, Grčija, Srbija in druge evropske države. O tem smo pisali v članku Če Janša pripravlja državni udar, potem ga tudi večji del Evrope

Sledil je oster protest posameznih medijskih hiš ter Društva novinarjev Slovenije (DNS) ob napovedi vlade, da zaradi preprečevanja širjenja okužbe odpravi prisotnost novinarjev na vladnih izjavah za javnost, zastavljanje vprašanj pa jim je omogočila preko e-pošte.

V DNS so "ostro protestirali proti napovedani spremembi načina komuniciranja z mediji," češ da gre kljub resnosti trenutne situacije za nesorazmeren in restriktiven ukrep. "Popolni suspenz novinarjev je nevarna stvar," so opozorili.

Vlada je sicer uredila dve stalni dnevni novinarski konferenci, novinarji pa lahko vprašanja tekom konference postavljajo po e-pošti. Na današnji novinarski konferenci o "mega protikorona paketu" pa so lahko bili tudi prisotni.

A praksa omejevanja novinarske prisotnosti v EU nikakor ni osamljena. Povsem enake ukrepe je že pred dnevi uvedla Evropska komisija, v Avstriji pa lahko v živo prisostvujejo le novinarji nacionalne televizije in tiskovne agencije.


"Preveč vas je in predobro ste plačani"


Napetost med novinarji in predsednikom vlade pa se je stopnjevala ob poročanju o določitvi zgornje meje plačilnih razredov za ministre in državne sekretarje, kar je v medijih močno odmevalo kot neumestno višanje plač oblastni politiki.

Janeza Janšo je zmotil način poročanja iz spodnjega videa, kar je izrazil v tvitu:

V odzivu predsednika vlade so novinarji prepoznali "nesprejemljiv napad na javni servis," kot so svoj oster odziv naslovili v DNS. Zapisali so, da izjavo predsednika vlade razumejo "kot grožnjo zaposlenim na RTV Slovenija pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako, kot ustreza trenutni oblasti." 

V njej poudarjajo, da osnovna naloga novinarjev ni, da so lakaji oblasti, temveč da jo kritično nadzirajo. "Napadi na javni servis in medije so značilnosti nedemokratičnih in avtoritarnih režimov. V bojazni pred podobnimi nevarnimi praksami smo zato v DNS o dogajanju obvestili Evropsko zvezo novinarjev in Mednarodni inštitut za tisk," so še dodali.

Kar nekaj pozornosti pa so "nedopustnemu vmešavanju v uredniško politiko in svobodo RTV Slovenija" v informativnih oddajah namenili na nacionalni RTV.

Iz sporočila za javnost  Službe za komuniciranje RTV Slovenija:

"Omejevanje svobode poročanja je nedopustno!

Zavračamo neprimerne, nespodobne in škodljive twiterske napade na našo suverenost, na naše delo, na naš trud in požrtvovalnost. Posredno omejevanje svobode izražanja kaže na pritisk in željo po vmešavanju v neodvisno uredniško politiko in je kot takšno nedopustno in nesprejemljivo ..."

Zgaga Janši dela zgago v tujini


A v DNS niso edini, ki o "nevarnih nedemokratičnih in avtoritarnih praksah v Sloveniji" obveščajo tuje novinarje. Pri tem prednjači eden največjih kritikov Janeza Janše, novinar iz osrčja afere Patria, Blaž Zgaga.

Ta je že v formiranju vladnega kriznega štaba za boj proti koronavirusu prepoznal elemente kršitve človekovih pravic ter drsenje v avtoritarnost oblasti in v zvezi s tem vladi postavil nekaj vprašanj.

A bolj kot to v oči bodejo njegove objave na Twitterju, kjer ob vsaki omembi slovenskega premierja označuje za koruptivneža ter piše o ekstremno desni vladi ter avtoritarnih ukrepih, ki jih sprejema.

Njegovo tovrstno početje so kritično obravnavali mediji Demokracija in Nova24TV, v čemer je prepoznal napad predsednika vlade na njegovo novinarsko delo in to tako predstavil tudi svojim tujim novinarskim prijateljem. Ti so se odzvali z izjavo podpore Zgagi, oziroma s  članki o avtoritarni slovenski oblasti:









KOMENTAR: Uredništvo
Kot mačke in psi
V Sloveniji ni nobena skrivnost, da je večina osrednjih medijev in novinarjev, vključno z nacionalno RTV, nazorsko in politično leve usmeritve. Le da se, z njihove perspektive povsem logično, iz tega nikoli ni delal problem. Čeprav bi to, ko gre za odnos teh medijev ali novinarjev do oblasti - leve ali desne, za zrelo demokracijo moralo biti vsaj stvar javne problemske diskusije. Novinarji res ne smejo biti lakaji oblasti, kot je zapisal DNS. A kaj, ko za večino slovenskih osrednjih medijev slednje velja šele od prejšnjega petka. Ni namreč potrebno biti Einstein za ugotovitev, da so osrednji mediji mnogo prizanesljivejši do levih kot do desnosredinskih oblasti, kar je v kontrastu odnosa do Šarčeve in zdaj do Janševe vlade še posebej očitno. Jasno, Marjan Šarec je eden izmed njih (kar ni nenavadno, saj kot smo na Domovini že ugotavljali, se kar 90 % novinarskih prestopnikov v politiko pridruži strankam politične levice). Navsezadnje je Šarec, kot tudi aktualni uredniki Večera, Dnevnika, Mladine ter številni drugi, tudi eden izmed podpisnikov razvpite peticije 571, ko so v času 1. Janševe vlade med levo novinarsko srenjo in Janšo nastale nepremostljive zamere. Te seveda zdaj, ko je Janši v nasprotju s pričakovanji velike večine le-teh ponovno uspelo priti na oblast, brbotajo na površje. Janševi tviti, sicer bolj spolirani kot iz opozicije, a še vedno z jasno ostjo, kažejo, da napetost ostaja obojestranska. Vseeno pa bi v izrednih razmerah, v kakršnih se je znašla država, od novinarjev osrednjih medijev vendarle morali pričakovati, da frustracije ob Janševem ponovnem prevzemu oblasti potisnejo na stran ter se odpovedo teatralnosti, ki pozornost od mnogo resnejših problemov preusmerja nanje. Dejstvo je, da jim v danih okoliščinah, ko so ukrepi podobni po vsej demokratični Evropi, marsikje pa še strožji kot pri nas, nova oblast še ni dala pravega razloga, da zganjajo vik in krik o eroziji demokracije ter vzponu ekstremnega desničarskega ekstremizma v domačih logih. Bolj kot da ta trenutek vsepočez nagajajo vladi, bi bilo prav, da se v izrednih razmerah, ki zaradi virusa vladajo okrog nas, v celoti posvetijo objektivnemu in družbeno konstruktivnemu obveščanju o koronavirusni krizi v Sloveniji ter s tem pripomorejo, da Slovenci to situacijo kolikor se da mirno prebrodimo. Za njihove teatralne spopade z Janezom Janšo, če že ne morejo brez njih, pa bo nedvomno dovolj časa v "mirnodobnem času", ki bo slej kot prej prišel po tej globalni zdravstveni, varnostni in tudi ekonomski krizi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike