Če Janša pripravlja državni udar, potem ga tudi večji del Evrope

Vir: Wikipedija
POSLUŠAJ ČLANEK
V javnosti so se pojavile govorice, da Janez Janša načrtuje državni udar. Botrovala jim je novica, da bi lahko vlada v prihodnjih dneh aktivirala 37. a člen Zakona o obrambi, ki govori o dodelitvi izjemnih pooblastil vojski. Ob aktivaciji slednjega bi slovenska vojska (SV) dobila nekatera policijska pooblastila, za sprejetje takšne odločitve pa državni zbor potrebuje dvotretjinsko večino.

Del slovenske javnosti in politike temu nasprotuje, a ob morebitni uveljavitvi spornega člena Slovenija še zdaleč ne bi bila edina država, v kateri bi kadrovski primanjkljaj v nujnih službah nadomestila vojska. To je namreč že naredil večji del Evrope, nekatere države imajo vojsko v pripravljenosti. Slovenija torej ukrepa podobno, kot večji del demokratičnih evropskih vlad, tudi tistih, ki jih vodi levica.

Nemčija: Vojska v zdravstvu, logistiki, za repatriacijo, varovanje reda in miru ...


Ena takšnih držav je tudi Nemčija, kjer je iz zgodovinskih razlogov vsaka uporaba vojske "sporna". Kljub temu so se tam odločili za množično mobilizacijo oboroženih sil, ki se tokrat bojujejo proti koronavirusu na vseh možnih področjih.

Bundeswehr, ki skupno šteje okoli 184.000 pripadnikov tako namerava izvesti maksimalno mobilizacijo na področjih, kjer je to potrebno. Posebno nujna je mobilizacija vojaškega medicinskega osebja, kjer so mobilizacijski poziv poslali vsem 20.000 pripadnikom, saj v državi kritično primanjkuje medicinskih sester, reševalcev v sili in laborantov.

Po besedah obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer Nemčija sledi načelu, da se vojaško osebje razporeja kot pomoč civilnim kapacitetam na več kritičnih področjih, ne le v zdravstvu. Vojska tako prevzema del logistike, ki je nujna za nadaljevanje normalnega življenja. Če so vozniki tovornjakov iz kakršnihkoli razlogov zadržani na mejnih prehodih, prevoz s svojimi 7.500 tovornjaki ali vozniki prevzame vojska, kar pride v poštev predvsem na nemško-poljski meji, ki jo je s svoje strani Poljska zaprla. Tudi mnogo nemških državljanov, ki so obtičali v tujini, je v domovino prepeljal Luftwaffe (nemško vojno letalstvo).

Bundeswehr tako prejema vse več prošenj lokalnih oblasti za zagotovitev medicinskega materiala in osebja, nameščanje dodatnih postelj, izvajanje laboratorijskih testov in logistično pomoč. Postavili naj bi tudi bolnišnico, ki bo lahko sprejela do 1.000 obolelih.

Še eno pomembno področje, ki ga bo ob izbruhu večje krize dopolnil Bundeswehr, je varovanje reda in miru. V primeru, da bi zaradi posledic virusa primanjkovalo policistov, bi prevzel del njihovih dolžnosti, kot so usmerjanje prometa ali varovanje objektov in drugih lokacij. Na nekaterih mestih so že zagotovljene nastanitvene kapacitete in dodatno osebje v ta namen.

Ta ukrep je nekoliko podoben predlogu slovenske vlade, a kljub strahovom nekaterih, so visoki predstavniki nemške vojske zagotovili, da ta ne bo znatno povečala svoje prisotnosti, saj ne gre za nadzor civilistov.

Vojska v času koronavirusa pomaga v večjem delu Evrope


Vojska znatno pomaga v boju proti koronavirusu še v mnogih drugih državah, med drugim so jo vpoklicale Avstrija, Švica, Španija, Francija, Poljska, Češka, Norveška, Madžarska, Grčija in Srbija, najbolj obremenjena pa je italijanska vojska. Tam je do sedaj nudila podobno podporo kot nemška vojska, poleg tega je opravljala množične odvoze trupel preminulih za virusom. Od včeraj naprej pa je za razliko od nemške zadolžena za izvajanje popolne ukinitve javnega življenja v Lombardiji, ki so jo posledice epidemije najbolj prizadele. Podobna pooblastila je dobila malezijska vojska, v pripravljenosti je tudi 20.000 kanadskih vojakov, ki bodo ob primeru hujše krize asistirali civilnim strukturam. Prav toliko je vojakov na pomoč pri različnih nalogah pripravlja tudi Velika Britanija.

V Sloveniji vojska še ni bila aktivirana do te mere, kot v navedenih državah, za uvedbo 37. a člena pa vlada za enkrat nima zadostne podpore v parlamentu. Ob morebitni aktivaciji pa po vojska ne bi patruljirala po ulicah in nadzirala državljanov. Prevzela bi le velik del bremena varovanje schengenske meje, policiste pa bi premestili v notranjost države, kjer jih kritično primanjkuje.



KOMENTAR: Rok Frelih
Uvedba 37. a člena bi povečala varnost državljanov
Videli smo nazoren del dobre prakse uporabe vojske v kriznih razmerah v Nemčiji. Tudi v Sloveniji bi morali razmisliti v tej smeri. A tudi pri nas je uporaba vojske za del javnosti nekako sporna, sploh, če je na oblasti Janez Janša. Državni udar je namenjen prevzemu oblasti, ki pa jo Janša že ima, tako da državnega udara sploh ne potrebuje. Šalo na stran, tudi sicer se nam uvedbe 37. a člena ni treba bati. Realna situacija je takšna: z razvojem krize se bo pokazala potreba po povečanju števila policistov v notranjosti Slovenije. Naša južna meja je schengenska meja, ki jo je potrebno varovati pred ilegalnimi migracijami, ki so kljub pandemiji še vedno prisotne in množične. Logično je, da se kadrovski primanjkljaj policistov nadomesti z vojaki. Delna pooblastila SV za varovanje meje že ima. Uvedba "spornega" člena je namenjena povečanju varnosti državljanov, saj gre za podporo obstoječim dejavnostim z drugimi kadri, in ne za patruljiranje vojske po ulicah in režimski nadzor državljanov, kot to ves čas poskuša prikazati levica. Velika večina evropskih držav je na pomoč v boju proti koronavirusu vpoklicala vojake, ki opravljajo najrazličnejše naloge, od pomoči zdravstvenu osebju, varovanja meja, merjenja temperatur na mejah, oskrbe starejših v karanteni, transporta zdravil, pa doskrbi za varnost in red. Če ne v času krize in izrednih razmer - kdaj bomo sicer na pomoč vpoklicali vojsko?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike