Devet od desetih prestopnikov iz novinarstva v politiko se pridruži levim strankam. Kaj to pove o slovenskem medijskem prostoru?

POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavna napoved kandidature novinarke informativnega programa POP TV Irene Joveve na Listi Marjana Šarca za evropske volitve je v javnosti dvignila kar nekaj prahu. Še posebej po tem, ko so ji množično čestitali njeni dosedanji kolegi s komercialne televizije, obrvi pa je dvignil tudi spomin na njen razmeroma prijazen novoletni intervju z Marjanom Šarcem, kateremu se je zdaj pridružila v politiki. 

Vse to je po mnenju nekaterih dokaz politične pristranskosti osrednjih medijev, oziroma nekakšne medijsko-politične koalicije, ki z roko v roki obvladuje Slovenijo.

Četudi bi zgornjo oceno lahko upravičeno relativizirali z dejstvom, da je podpora sodelavcev zgolj stvar bontona in dobrih želja kolegici na novi poti, pa je bolj povedna zgodovina prestopanja iz novinarskih v politične vode. Med 23 vidnimi tovrstnimi prestopi v zadnjih dvajsetih letih je kar 20, oziroma skoraj 90 odstotkov vseh prestopnikov iz novinarskih vrst politično pot nadaljevalo v strankah levo od sredine, pri čemer je bilo največ prestopov iz nacionalne hiše in komercialne POP TV. 

Slednje pa je pomemben indikator dejanske neuravnoteženosti slovenskega medijskega prostora, o kateri se ne razpravlja veliko in se zdi, da so z njo vse bolj sprijaznjeni tudi na "prikrajšani" strani. 

"Draga Irena, čestitke za pogum in obilo sreče ti želim na tvoji nadaljni povsem novi poti, prepričana sem, da boš zelo uspešna in vedi, da te bomo SLO novinarstvo, naša redakcija, posebej pa jaz močno pogrešali." "Pogumna odločitev Irene Joveve! In hkrati velika izguba za 24 ur!" "V bran Ireni Jovevi, pa ne samo zato, ker je kolegica in oseba, ki jo cenim, ampak, ker je tako enostavno prav."

To je zgolj nekaj odzivov novinarskih kolegov Irene Joveve s POP TV, ki so svoji sodelavki zaželeli vse najboljše v politiki. Nekateri drugi so v tem videli dokaz več, da so predsednika vlade postavili mediji, da ta nima nikakršnega kadrovskega bazena in da zato kadrira kjerkoli se pač znajde:



Politični bloger  Sašo Ornik: "Priznam, da me malo moti lahkotnost prehajanja iz novinarskih v politične vode. Sicer to dokazuje, da so novinarji pogosto na prvem mestu le aktivisti, kar pojasnjuje žalostno stanje v medijih."


Nedvomno drži, da so za Marjana Šarca, zaradi nezgrajene strankine organizacijske strukture, novinarji hvaležen kadrovski bazen, še posebej, ker gre zaradi narave dela večinoma za jasno znane obraze. Šarec je do zdaj v svoje vrste rekrutiral že šest novinarskih imen: Rudija Medveda (minister za javno upravo), Uršulo Majcen (neuspešna kandidatka za poslanko, zdaj vodja kabineta MJU), Janjo Zorman Macura (vodja kabineta predsednika vlade), Niko Benedik (neuspešna kandidatka za poslansko, zdaj svetovalka v premierovem kabinetu), Mateja Špeharja (komunikacijski strateg) in zdaj še Ireno Jovevo.

A Šarčeva stranka ni prva, ki se je kadrovsko krepila med novinarji. Podobno je počela še ena na hitro ustanovljena stranka: Pozitivna Slovenija. V njenih vrstah so se denimo v parlament prebili bivši urednik Dela in sodelavec SDV Mitja Meršol, nekdanja voditeljica oddaje 24 ur, zdaj pa direktorica direktorata za medije Tamara Vonta, pa bivša novinarka RTV Slovenija Janja Klasinc.

Največ novinarjev v sodobni zgodovini je za politično kariero izbralo Liberalno demokracijo Slovenije; denimo Melita Župevc, Aleš Gulič, Tilen Majnardi, Ljerka Bizilj, Mojca Drčar Murko, Majda Širca, neuspešno tudi Mirjam Muženič in še kdo na nižji ravni.

klik za poveavo


Nekaj težkokategornic je kariero naredilo v naslednici komunistične partije; TV voditeljica Danica Simšič še pod imenom Združena lista, nekdanja dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka Tanja Fajon pa v času posodobljenega imena Socialni demokrati. Iz fotoreportersko-novinarskih vrst je v SD pršel tudi sedanji vodja za odnose z javnostmi Denis Sarkić. Pod premierom Pahorjem je vladni urad za komuniciranje vodil nekdanji urednik Dela in sedanji urednik Dnevnika, Darijan Košir.

Največja opozicijska stranka, SDS, ima v svojih političnih vrstah le dva medijska delavca. To sta poslanska prvokategornika Miro Petek, ki je nekoč služboval kot koroški dopisnik Večera, in Eva Irgl, ki je bila kratek čas voditeljica razvedrilnih oddaj na javni televiziji. Podobno tudi Violeta Tomić, sedaj članica Levice. Svoj čas je parlamentarne klopi pod zastavo SNS grel trboveljski novinar Bogdan Barovič.

Na zadnjih volitvah sta se na Listi novinarja Bojana Požarja v parlament neuspešno skušala prebiti znani novinar Bojan Požar in nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić.

Največ novinarjev v politiko iz RTV Slovenija in POP TV


Obe največji slovenski medijski hiši sta največji novinarski napajalni bazen za politiko. Natančneje za levo politiko, saj je med 12 novinarji z RTV Slovenija in 4 s POP TV le Eva Irgl končala v stranki desno od sredine. Vsi drugi novinarji so politično kariero delali v kateri od strank levega političnega pola.

Med dvaindvajsetimi novinarji, oziroma medijskimi delavci, ki se jim je uspelo prebiti v politiko na najvišji ravni (ne upoštevamo nižjih in lokalnih nivojev), jih je tako 20 delovalo v LDS, Zares, SD, PS, Levici in LMŠ, 2 v SDS in 1 v SNS. Razmerja so podobna tudi če upoštevamo tiste, ki so poskušali neuspešno.

 Nič narobe, ampak ...


"Zoper kandidiranje novinarja na volitvah nima nihče nič. Če novinar vstopi v politiko, se ne more vrniti v novinarstvo. Razen v medije, ki so politično jasno opredeljeni," edino pot vrnitve iz politike v novinarstvo nakazuje Tino Mamić.

"V Sloveniji pa imamo primer, da novinarji naredijo izlet v politiko za nekaj let, potem pa se lahko mirno vrnejo. A to velja le v primeru, če je novinar prav barve. Rdeče, kakopak," opisuje slovenski problem. 

Navede primer izpred let, ko je bil novinar državne RTVS hkrati podžupan. "Nekoč se je uradno srečal z županskim kolegom iz Trsta, potem pa za nacionalno RTVS pripravil o tem še poročilo," pravi Mamić in dodaja, da je vodstvo RTVS to mirno gledalo in dopustilo.

"Nacionalna TVS je tudi dala dopust za volitve na listi LDS svoji dopisnici Mirjam Muženič, ki se je dan po volilnem porazu spret prelevila v politično neopredeljeno novinarko. Tega v drugih državah še nisem opazil - res pa je, da turških, beloruskih in severnokorejskih medijev ne poznam dobro."

KOMENTAR: Rok Čakš
Frapantna samoumevnost prehajanja iz medijev v levo politiko
V Sloveniji je nekakšna javna skrivnost, da so osrednji mediji, na čelu z nacionalno radiotelevizijo, ideološko in politično usmerjeni izrazito levo. A o tem se malo govori in piše ter veliko zavaja in spreneveda. Očiščeno sliko tovrstne stvarnosti pa prikaže šele gola statistika, ki je osnova za ta prispevek. In bolj kot vse druga ta razkriva dejstvo o levi ideološko-politični nagnjenosti najvplivnejših slovenskih medijev. Medtem ko se pot Danice Smišič, Tanje Fajon ali Irene Joveve v levo politiko zdi kar nekako samoumevna, bi verjetno bilo popolno presenečenje, če bi iz RTV in POP TV prvokategorniki prehajali denimo v SDS ali Novo Slovenijo. Kaj šele, če bi bilo razmerje 20:2, v prid nasprotne opcije kot je v obstoječi slovenski realnosti. Verjetno bi pred javno hišo imeli podobne ali hujše proteste kot ta čas na Hrvaškem, Slovenija pa bi bila v tujini prikazana kot huda zatiralka medijske pluralnosti in svobode. Kot je dejal že Tino Mamić, nič narobe, če novinarji v politiko in nazaj prehajajo iz nazorsko jasno profiliranih medijev. A nad tem, da sta najvplivnejša medija v državi, pri čemer je en celo od davkoplačevalcev financiran nacionalni medij, tako močan bazen za levo politiko, bi se bilo vsaj za zamisliti. A paradoks je, da ravno zaradi obstoječih razmerij to ne more postati prvorazredna medijska tema.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30