Devet od desetih prestopnikov iz novinarstva v politiko se pridruži levim strankam. Kaj to pove o slovenskem medijskem prostoru?

Rok Čakš
15

Nedavna napoved kandidature novinarke informativnega programa POP TV Irene Joveve na Listi Marjana Šarca za evropske volitve je v javnosti dvignila kar nekaj prahu. Še posebej po tem, ko so ji množično čestitali njeni dosedanji kolegi s komercialne televizije, obrvi pa je dvignil tudi spomin na njen razmeroma prijazen novoletni intervju z Marjanom Šarcem, kateremu se je zdaj pridružila v politiki. 

Vse to je po mnenju nekaterih dokaz politične pristranskosti osrednjih medijev, oziroma nekakšne medijsko-politične koalicije, ki z roko v roki obvladuje Slovenijo.

Četudi bi zgornjo oceno lahko upravičeno relativizirali z dejstvom, da je podpora sodelavcev zgolj stvar bontona in dobrih želja kolegici na novi poti, pa je bolj povedna zgodovina prestopanja iz novinarskih v politične vode. Med 23 vidnimi tovrstnimi prestopi v zadnjih dvajsetih letih je kar 20, oziroma skoraj 90 odstotkov vseh prestopnikov iz novinarskih vrst politično pot nadaljevalo v strankah levo od sredine, pri čemer je bilo največ prestopov iz nacionalne hiše in komercialne POP TV. 

Slednje pa je pomemben indikator dejanske neuravnoteženosti slovenskega medijskega prostora, o kateri se ne razpravlja veliko in se zdi, da so z njo vse bolj sprijaznjeni tudi na “prikrajšani” strani. 

“Draga Irena, čestitke za pogum in obilo sreče ti želim na tvoji nadaljni povsem novi poti, prepričana sem, da boš zelo uspešna in vedi, da te bomo SLO novinarstvo, naša redakcija, posebej pa jaz močno pogrešali.” “Pogumna odločitev Irene Joveve! In hkrati velika izguba za 24 ur!” “V bran Ireni Jovevi, pa ne samo zato, ker je kolegica in oseba, ki jo cenim, ampak, ker je tako enostavno prav.”

To je zgolj nekaj odzivov novinarskih kolegov Irene Joveve s POP TV, ki so svoji sodelavki zaželeli vse najboljše v politiki. Nekateri drugi so v tem videli dokaz več, da so predsednika vlade postavili mediji, da ta nima nikakršnega kadrovskega bazena in da zato kadrira kjerkoli se pač znajde:

Politični bloger  Sašo Ornik: “Priznam, da me malo moti lahkotnost prehajanja iz novinarskih v politične vode. Sicer to dokazuje, da so novinarji pogosto na prvem mestu le aktivisti, kar pojasnjuje žalostno stanje v medijih.”

Nedvomno drži, da so za Marjana Šarca, zaradi nezgrajene strankine organizacijske strukture, novinarji hvaležen kadrovski bazen, še posebej, ker gre zaradi narave dela večinoma za jasno znane obraze. Šarec je do zdaj v svoje vrste rekrutiral že šest novinarskih imen: Rudija Medveda (minister za javno upravo), Uršulo Majcen (neuspešna kandidatka za poslanko, zdaj vodja kabineta MJU), Janjo Zorman Macura (vodja kabineta predsednika vlade), Niko Benedik (neuspešna kandidatka za poslansko, zdaj svetovalka v premierovem kabinetu), Mateja Špeharja (komunikacijski strateg) in zdaj še Ireno Jovevo.

A Šarčeva stranka ni prva, ki se je kadrovsko krepila med novinarji. Podobno je počela še ena na hitro ustanovljena stranka: Pozitivna Slovenija. V njenih vrstah so se denimo v parlament prebili bivši urednik Dela in sodelavec SDV Mitja Meršol, nekdanja voditeljica oddaje 24 ur, zdaj pa direktorica direktorata za medije Tamara Vonta, pa bivša novinarka RTV Slovenija Janja Klasinc.

Največ novinarjev v sodobni zgodovini je za politično kariero izbralo Liberalno demokracijo Slovenije; denimo Melita Župevc, Aleš Gulič, Tilen Majnardi, Ljerka Bizilj, Mojca Drčar Murko, Majda Širca, neuspešno tudi Mirjam Muženič in še kdo na nižji ravni.

klik za poveavo

Nekaj težkokategornic je kariero naredilo v naslednici komunistične partije; TV voditeljica Danica Simšič še pod imenom Združena lista, nekdanja dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka Tanja Fajon pa v času posodobljenega imena Socialni demokrati. Iz fotoreportersko-novinarskih vrst je v SD pršel tudi sedanji vodja za odnose z javnostmi Denis Sarkić. Pod premierom Pahorjem je vladni urad za komuniciranje vodil nekdanji urednik Dela in sedanji urednik Dnevnika, Darijan Košir.

Največja opozicijska stranka, SDS, ima v svojih političnih vrstah le dva medijska delavca. To sta poslanska prvokategornika Miro Petek, ki je nekoč služboval kot koroški dopisnik Večera, in Eva Irgl, ki je bila kratek čas voditeljica razvedrilnih oddaj na javni televiziji. Podobno tudi Violeta Tomić, sedaj članica Levice. Svoj čas je parlamentarne klopi pod zastavo SNS grel trboveljski novinar Bogdan Barovič.

Na zadnjih volitvah sta se na Listi novinarja Bojana Požarja v parlament neuspešno skušala prebiti znani novinar Bojan Požar in nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić.

Največ novinarjev v politiko iz RTV Slovenija in POP TV

Obe največji slovenski medijski hiši sta največji novinarski napajalni bazen za politiko. Natančneje za levo politiko, saj je med 12 novinarji z RTV Slovenija in 4 s POP TV le Eva Irgl končala v stranki desno od sredine. Vsi drugi novinarji so politično kariero delali v kateri od strank levega političnega pola.

Med dvaindvajsetimi novinarji, oziroma medijskimi delavci, ki se jim je uspelo prebiti v politiko na najvišji ravni (ne upoštevamo nižjih in lokalnih nivojev), jih je tako 20 delovalo v LDS, Zares, SD, PS, Levici in LMŠ, 2 v SDS in 1 v SNS. Razmerja so podobna tudi če upoštevamo tiste, ki so poskušali neuspešno.

 Nič narobe, ampak …

“Zoper kandidiranje novinarja na volitvah nima nihče nič. Če novinar vstopi v politiko, se ne more vrniti v novinarstvo. Razen v medije, ki so politično jasno opredeljeni,” edino pot vrnitve iz politike v novinarstvo nakazuje Tino Mamić.

“V Sloveniji pa imamo primer, da novinarji naredijo izlet v politiko za nekaj let, potem pa se lahko mirno vrnejo. A to velja le v primeru, če je novinar prav barve. Rdeče, kakopak,” opisuje slovenski problem. 

Navede primer izpred let, ko je bil novinar državne RTVS hkrati podžupan. “Nekoč se je uradno srečal z županskim kolegom iz Trsta, potem pa za nacionalno RTVS pripravil o tem še poročilo,” pravi Mamić in dodaja, da je vodstvo RTVS to mirno gledalo in dopustilo.

“Nacionalna TVS je tudi dala dopust za volitve na listi LDS svoji dopisnici Mirjam Muženič, ki se je dan po volilnem porazu spret prelevila v politično neopredeljeno novinarko. Tega v drugih državah še nisem opazil – res pa je, da turških, beloruskih in severnokorejskih medijev ne poznam dobro.”

Frapantna samoumevnost prehajanja iz medijev v levo politiko
V Sloveniji je nekakšna javna skrivnost, da so osrednji mediji, na čelu z nacionalno radiotelevizijo, ideološko in politično usmerjeni izrazito levo. A o tem se malo govori in piše ter veliko zavaja in spreneveda. Očiščeno sliko tovrstne stvarnosti pa prikaže šele gola statistika, ki je osnova za ta prispevek.

In bolj kot vse druga ta razkriva dejstvo o levi ideološko-politični nagnjenosti najvplivnejših slovenskih medijev. Medtem ko se pot Danice Smišič, Tanje Fajon ali Irene Joveve v levo politiko zdi kar nekako samoumevna, bi verjetno bilo popolno presenečenje, če bi iz RTV in POP TV prvokategorniki prehajali denimo v SDS ali Novo Slovenijo.

Kaj šele, če bi bilo razmerje 20:2, v prid nasprotne opcije kot je v obstoječi slovenski realnosti. Verjetno bi pred javno hišo imeli podobne ali hujše proteste kot ta čas na Hrvaškem, Slovenija pa bi bila v tujini prikazana kot huda zatiralka medijske pluralnosti in svobode.

Kot je dejal že Tino Mamić, nič narobe, če novinarji v politiko in nazaj prehajajo iz nazorsko jasno profiliranih medijev. A nad tem, da sta najvplivnejša medija v državi, pri čemer je en celo od davkoplačevalcev financiran nacionalni medij, tako močan bazen za levo politiko, bi se bilo vsaj za zamisliti.

A paradoks je, da ravno zaradi obstoječih razmerij to ne more postati prvorazredna medijska tema.

15 KOMENTARJI

  1. Da vedo, da na desni ni prihodnosti. Boste kaj naredili, ali boste pustili, da Kučan postavi še sto lutk? Janković, Cerar, Šarec, kdo bo naslednji? Violeta Bulc, Zoran Predin ali Goran Dragić? Lahko je kdorkoli. Malo pazite, da vas Kučan spet ne vrže na svojo foro.

  2. Za časa Tita, je bilo novinarstvo podrejeno KOMUNISTIČNI partiji.

    Tako se to sedaj odraža tudi na LJUBLJANSKI RTV, da je kar 95% novinarjev levo usmerjenih. Tistih 5% pa se mora temu podrejati, če hoče obdržati službo.

    Daleč od tega, da bi se SLOVENCI lahko hvalili, da imamo URAVNOTEŽENO novinarstvo. Naše novinarstvo je NEURAVNOTEŽENO, levo usmerjeno. Tako se poročajo stvar na tak način, da se črni predvsem denico.

    To pa je daleč od resnice.

  3. Pove, da so fanatiki izkoriščevalstva tistih, za katere zagotavljajo, da jih rešujejo idejno in želodčno.
    So komunistični jugonostalgiki/plenilcistični podporniki. Toda jugoslovanski samoupravni sistem so z milijardami dolarjev podpirala, zalagala ZDA, zato je živel, gradil vikende na morju, skrite jahte, milijarde zunaj v davčnih oazah še danes skrite in dopolnjene z novimi ropi bank pralnic komunistično pranega denarja.
    Ko je padel komunizem v Rusiji vsaj začasno, so ZDA ukinile šenkanje komunajzerjem in sistem se je porušil gospodarsko, nacionalna bratska zaljubljenost je zakrvavela v realno sovražno morijo temširane bombe.
    Ste za ponovitev dragi novinarji in drugi teoretiki komunizma: komunisti na absolutni oblasti, pametni v črni kapitalizem, socialni podpiranci in migranti za nike plače pa v Slovenijo “sovjetska bodešti”! To je perspektiva. Se že peljemo-nas peljejo z takim ali drugačnim revolucionarnim nasiljem, zapetim do vratu na tesno ali nagim, to jim je vseeno tem burkežem, ki lažejo, da so zavezniki burk. Te rabijo le za prevzem totalitarne npoblasti kot nekoč krščanske partizane, ki jih imajo -njih potomce- še danes zanorca.
    “Rdeči delavski svet”, jaz moram it po svet, žena , otroci, starši, obrnite se na “rdeči svet”.

  4. Če kdo ne ve, kako in kaj, naj vpraša ostanek Karantanije, kako jim gre, oni niso šli iz palače v svinjak. To je vsa filozofija. Danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan, so se vprašali že ob koncu prve svetovne vojne. Središče karantanije je bilo razsodno.
    Kje se boš drugi dan prebudil: v obnovljeni palači ali svinjaku?”
    Pojasnilo: Po odločitvi za jugo, so se drugi državljani nove republike čudili: “Nekateri Slovenci ste se odločili iti iz palače v svinjak! To boste še obžalovali!” so bile njih besede politikom. Ko pa so ta svinjak prebarvali rdeče, so vedeli, da jim ni pomoči, tudi na Koroškem in lahko slovensko kulturo in zdravo pamet lahko rešujejo le še oni.
    Edino Domovina si je upala to objaviti. Hvala vam!

  5. Razmerje med slovenskimi novinaarji je 1:10 v korist levih novinarjev.
    To je katastrofa in rezultat te katastrofe je nedokončana tranzicija in ponovno pot v svetle zarje komunizma.
    Komunisti, ne glede na to kako intenzivno redeči so, vedo, da je propaganda eno najbolj učinkovitih orodij in orožij za revolucionarni boj.
    Pri nas revolucija še vedno traja, še vedno so potrebni borci in teh je zelo veliko med novinarji.
    Žal se ne borijo za ideale revolucije, temveč pred vsem za svoje riti in koristi. Komunisti so sicer hudo skopi in tistemu, ki ga oznanjajo za svetost, to je delavski razred, privoščijo bore malo, bogato pa plačujejo borce, ki so pripravljeni braniti revolucijo. To pa so novinarji, zlasti uredniki, ki pobirajo smetano, marsikoga pa iz svoje srenije, kot prekarca spravijo na beraško palico. Da so med njimi sirote je jasno, a glej ga vraga, za to je kriv kapitalizem, ki so ga nevestneži uvozili v Slovenijo.
    O tem morajo pisati obubožani prekarci, med tem, ko si vrhunski prevaranti delijo vodilna uredniška mesta in se kopljejo v bogastvo propagandnega denarja.
    Kar poglejte si deveterico kako se šopiri in se javno proglaša za borce delavskih pravic. Med njimi ni prekarcev, ki za člančič dobijo za skodelico mleka in kos kruha.

  6. Saj smo imeli SLOVENCA, pa smo videli kako nesposobna je desna novinarska in menedžerska inteligenca.
    Res so levi minirali kolikor so mogli, vendar to je bilo za pričakovati. V Slovenčevi kadrovski politiki bi pač morali paziti na ” moralno politično” neoporečnost. So pa zaposlovali peto kolono.
    Tudi današnja Nova24 naj pazi. Seveda isto velja za Domovino in še koga.
    Dokler ne bo v SLO fakultete za družbene, vede ki bo delovala na konzervativnih temeljih in bo delovala vsaj 25 let se v našem novinarstvu ne bo kaj bistveno spremenilo.

  7. Je pa tudi res, da so slovenski t.im. desni intelektualci tiho. Razen nekaj svetlih izjem, vključno s tem portalom. Pa še tisti, ki so se v javnosti s svojimi pogledi izpostavljali, so se večinoma s temami iz naše polpretekle zgodovine, pri čemer so največkrat na robu paranoičnosti. Kot, da za politiko ni nič drugega pomembno.
    Oni reklamirajo svoje poglede na družbo, iščejo kadre… “mi” pa mislimo, da se bodo zadeve že nekako uredile, čudežno , z molitvijo in postom. Politika je borba podobna šahovski igri.

  8. Da je večina slovenskih novinarjev in medijskih urednikov, ki se je profesionalno izoblikovala na nekdanji Visoki šoli za politične vede in novinarstvo (pozneje na FSPN oz. FDV), svetovnonazorsko, ideološko in politično levo usmerjena ter na teh izhodiščih bolj ali manj pristran(kar)ska ter nepripravljena na demokratični politični pluralizem ter dosledno spoštovanje drugih in drugačnih političnih nazorov in prepričanj, je neizpodbitno dejstvo.
    Dejstvo je namreč, da je to današnjo fakulteto in polnopravno članico Univerze v Ljubljani ustanovila ter programsko in kadrovsko zasnovala ter absolutno nadzirala nekdanja totalitarna KPS/ZKS, in sicer v prvi vrsti za lastne potrebe ohranjanja in utrjevanja “ljudske oblasti”, zaradi česar ta izrazito partijska šola oz. “rdeči lemenat” sprva sploh ni bila članica Univerze v Ljubljani, enako kot tudi ni bila članica Univerze Teološka fakulteta, kar zagotovo ni bilo naključje in kar je s stališča neavtonomnosti politične šole pod absolutno komando Partije in neavtonomnosti verske šole pod absolutno komando RKC pravzaprav razumljivo.
    Pluralizem med novinarji in uredniki medijskih hiš bi gotovo pospešil nastanek in razvoj druge ali tretje fakultete, ki ne bi bila kontaminirana z enopartijskim svetovnonazorskim, ideološkim, političnim in etičnim izročilom, kakršnega še vedno pooseblja poslednja utrdba nazadnjaškega enoumja FDV Univerze v Ljubljani.

  9. Ko je Kučan za predsednika predsedstva premagal Pučnika, bi morali videti norenje novinarjev RTVS v Cankarjevem domu, od koder je TVS prenašala razglasitev zmagovalca volitev. Vsesplošnega objemanja, celo solz, ni bilo ne konca in kraja. Zmagal je zadnji najpomembnejši sekretar CK ZKS! Veselje je bilo nepopisno. Kar nas je bilo antikomunistov takrat tam, smo se zgražali. Vedeli smo, da to ne pomeni nič dobrega. Tiste slutnje so se že pred nekaj leti uresničile. Postajamo enoumna država, ki drsi v avtokracijo in morda še dlje navzdol.
    Žalostno!

  10. Do leta 1991/2 so srale svinje še v kot, kot se jim genetsko spodobi8, potem pa je ta zopet pordečel čez in čez, da ne ločijo več za orientacijo in serjejo povsod, kjer si zagotovijo varno korupcijo in ta nima omejitve iz dneva v dan bolj izrazito, volivci pa kot vol-ivci to gledajo kot neko kriminalko, potem pa vili-jo rdeče, saj ne vidijo več kaj drugega, saj veste, biku pokaži rdeče… in …oprostite, izjeme 30% je trdnih, vsa čast in ti so seme nove Slovenije, ko bodo za to vzpostavili pravi čas, ki neizbežno prihaja: po pustu post – noč in za tem križevim potom Velika noč za križane, ostali so se razbežali v rdeč gnoj grehu podložnost.
    Oprostite provokaciji, saj je še rešitev za vse!

  11. V devedesetih letih ko je bil na oblasti LDS katere kadri so v glavneim izhajali iz nekdanje FSPN je FDV dobil novo fakulteto in nebroj izobraževalnih programov. Mladinska generacija Školča in Golobiča je prevzela vajeti. Nato je še Gaber uvedel točkovamje v srednjih šolah – maturi, kar je bila podlaga za izbor kadrov. Neverjetno ampak nekateri programi na FDV so postali najbolj iskani z največjimi omejitvami, kar je interes maturantov za FDV še dodatno dvignilo. Smeri kot so strojništvo, elektro, kemija, matematika skratka naravoslovje so postale nezanimive in brez omejitev. Veliki met LDSa je bi briljanten za politiko, katastofalen za mlade in še slabši za gospodarstvo. Konc koncev zakaj bi se trudil za mlade in gospodarstvo, če lahko sidiš v sedlu in z krediti mašiš luknje, ki jih tvoji pripadni novinarji prekrivajo in maskirajo

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime