Zelenski države zveze NATO prosi za orožje, Janša o upanju za Ukrajino, Biden EU na pomoč v energetski krizi

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V Bruslju je danes potekal niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki so usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo Ukrajine. 

Nato, ki je pri celotni situaciji najbolj na udaru, je danes Rusijo znova pozval, naj prekine vojno, Kitajsko pa, da naj neha pomagati Rusiji. Potrdili so tudi odločitev o novih štirih bojnih skupinah na vzhodu zavezništva, v katerih bo tudi do 200 slovenskih vojakov, države članice pa so se zavezale, da bodo povečala izdatke za varnost. Voditelje držav Nata je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter Nato pozval, da Ukrajini dajo odstotek svojih letal, tanke in drugo orožje.


Vrh EU se je začel šele nedavno, je pa že jasno, da evropske države ruskega plina ne bodo plačevale v rubljih, pri oskrbi z energenti bo šla EU v posebno partnerstvo z ZDA, načrtovan pa je tudi pogovor o ukrepih za omilitev visokih cen energentov. Velik del pogovorov bo namenjen tudi krizi v Ukrajini ter vlogi Kitajske v njej.

Voditelji članic zveze Nato so ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvali, naj "takoj ustavi to vojno". V skupni izjavi so obsodili "uničujoče napade Rusije na civiliste" in dejali, da bi bila "kakršna koli uporaba kemičnega ali biološkega orožja s strani Rusije nesprejemljiva in povzročila hude posledice". Kitajsko so pozvali, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini.

Nato bo še naprej zagotavljal pomoč Ukrajini na področjih, vključno s kibernetsko varnostjo in zaščito pred grožnjami kemične, biološke, radiološke in jedrske narave. V odziv na rusko vojno v Ukrajini so danes v Bruslju potrdili tudi namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu - na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja, Slovenija sodeluje tudi v tisti v Latviji.

Štiri nove bojne skupine, Slovenija bo prispevala do 200 vojakov


Štiri nove bojne skupine v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in Slovaškem so takojšnje ukrepanje Nata, ki načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali z rusko invazijo na Ukrajino. Voditelji so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu konec junija v Madridu. Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala do 200 vojakov.


Članice pa so se dogovorile tudi, da podaljšajo mandat sedanjemu generalnemu sekretarju, Norvežanu Jensu Stoltenbergu, še za eno leto, do konca septembra prihodnje leto.

Nato: Uporaba kemičnega orožja v Ukrajini je nesprejemljiva


Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice,” je že pred vrhom opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ob tem je izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.

Stoltenberg je izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršen koli napad na zaveznico.

https://twitter.com/SloveniaNATO/status/1506995356600774666

Države morajo več vlagati v obrambo 


Poleg tega so voditelji dejali tudi, da "zavezniki bistveno povečujejo svoje izdatke za obrambo" in so se danes odločili "pospešiti naša prizadevanja, da v celoti izpolnimo svojo zavezo zavezi obrambnih naložb" do dveh odstotkov BDP.


Stoltenberg je pozdravil dejstvo, da je več zaveznic že napovedalo krepitev naložb v obrambo. Po njegovem mnenju bistvene krepitve varnosti terjajo znatne naložbe v obrambo, izrazil pa je celo pričakovanje o "podvojitvi" prizadevanj glede krepitve obrambnih naložb, saj da mir ni samoumeven.

Slovenija je na tem področju že leta med najslabšimi zaveznicami, ko gre za uresničevanje dveh ključnih Natovih obrambnih ciljev - da naj zaveznice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in da naj gre petina obrambnega proračuna za naložbe. Glede na uresničevanje cilja dveh odstotkov BDP je Slovenija na 25. mestu, pri uresničevanju cilja 20 odstotkov za naložbe pa na 26. mestu.

Janša: Štirje načini za pomoč Ukrajini, najpomembnejše je upanje


Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na izredni vrh zavezništva danes zaveznice Nata spodbudil k pogovoru o štirih načinih, kako bi lahko pomagali Ukrajini. "Najpomembnejše je upanje in to, da jim pokažemo, da niso zapuščeni, drugo je sodobno orožje," je dejal Janša. "Potem denar za preživetje v tej situaciji, ko je gospodarstvo moteno, in četrta je humanitarna pomoč."

Ob tem je Janša izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to "velik strel v koleno".

https://twitter.com/EUCouncilTVNews/status/1507030718320418827

Zelenski članicam Nata: Dajte nam letala, tanke in drugo orožje


Voditelje Nata je prek Twitterja nagovoril tudi ukrajinski premier Zelenski, ki je dejal, da naj Ukrajini nikoli več ne rečejo, da ukrajinska vojska ne dosega standardov Nata. Prav tako je Zelenski članice zveze NATO pozval, naj Ukrajini zagotovi odstotek vseh svojih letal, vse tanke, pa tudi rakeni sistem MLRS, protiladijsko orožje in opremo za zračno obrambo, so sporočili iz urada Zelenskega.

"Najhujša stvar med vojno je pomanjkanje jasnih odgovorov na prošnje za pomoč," je dejal Zelenski in opozoril, da se "Rusija ne namerava ustaviti na Ukrajini".


Voditelji EU zavrnili plačevanje plina v rubljih, osrednja tema pogovov Ukrajina


Ob množici srečanj, se vrh EU šele začenja. Voditelji EU bodo prav tako govorili o vojni v Ukrajini, pa tudi o vlogi Kitajske v njej. Glede na predvidevanja bodo potrdili dodatno pomoč Ukrajini. Pozvali bodo tudi k spoštovanju že sprejetih sankcij, do katerih imajo države še vedno precej različna stališča, sploh kar zadeva zavračanje ruskih energentov. Na dnevnem redu je še pogovor o razmerah v Bosni in Hercgovini, jutri pa tudi o cenah energentov, kjer je v načrtu razprav o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki jih je pripravila Evropska komisija.

Skupina držav G7 in EU sta se danes zavezali, da bosta blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami, s čimer naj bi preprečili, da bi se Moskva izognila zahodnim sankcijam.

Prav tako so evropski voditelji povedali, da ruskega plina ne bodo plačali v rubljih, kot je zahteval Vladimir Putin. "Menimo, da gre za kršitev obstoječih pogodb," je novinarjem pred odhodom na vrh EU dejal italijanski premier Mario Draghi.

"Nihče v Evropi ne ve, kako izgledajo rublji. Nihče ne bo plačal v rubljih," pa je dejal slovenski premier Janša.

https://twitter.com/vladaRS/status/1507036147163500545

Novo energetsko partnerstvo med EU in ZDA


Glede na današnje izjave pa se obeta tudi novo energetsko zavezništvo med EU in ZDA. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bosta EU in ZDA v petek "predstavile novo poglavje v našem energetskem partnerstvu". Šlo naj bi za pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v EU, ki bi zmanjšale veliko odvisnost EU od ruskega plina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike