Zakaj mladi vse bolj izgubljajo vero in kaj lahko glede tega storijo starši

Zadnje raziskave med mladimi na področju verovanja kažejo, da se mladi katoličani od vere oddaljujejo že zelo mladi, včasih že celo pred starostjo desetih let, ter iz globljih razlogov, kot je ta, da jih maša dolgočasi.

Za Catholic News Agency je raziskavo pojasnil njen avtor, dr. Mark Gray z univerze Georgetown v Washingtonu.

V navidezni vojni med vero in znanostjo je vera poraženka

Gray pravi, da se pri pogovoru s tistimi, ki namesto vere izberejo ateizem ali agnosticizem, pokaže, da so razlogi za odhod iz Cerkve povezani z znanostjo ter s potrebo po dokazih. Meni, da gre za krizo vere, ki se pojavlja pri celotnem konceptu verovanja ter dodaja, da se prejšnje generacije s takšno krizo tako zgodaj niso soočale.

Raziskovalni inštitut, pod okriljem katerega Gray deluje, je izdal dve sociološki nacionalni (torej na območju ZDA) raziskavi, ki se dotikata mladih in Cerkve. Prva je obsegala tiste, ki so bili vzgajani v katoliški veri, vendar se z njo ne identificirajo več in so stari med 15 in 25 let. Druga raziskava je zajela tiste, ki se imajo za katoličane in so stari 18 let in več.

Pri raziskavi vzrokov, zakaj mladi zapuščajo Cerkev, se je prikazal zanimiv vzorec, in sicer gre tu za mlade, ki se odločijo zapustiti Cerkev, ker njeno učenje ni v skladu s tem, o čemer se učijo v šolah ter na univerzah. V navidezni vojni med vero in znanostjo je vera poraženka.

Običajna starost je 13 let

Mladi Cerkev zapuščajo zelo zgodaj, je ugotovil Gray. Intervjuji so namreč pokazali, da je običajna starost, ko mladi izgubijo vero, 13 let.

"Skoraj dve tretjini vprašanih, 63 odstotkov, je povedalo, da so prenehali biti katoličani v starosti od 10 do 17 let. Drugih 23 odstotkov je povedalo, da so nehali verovati pred desetim letom," je povedal Gray ter dodal, da je samo 13 odstotkov od teh, ki so Cerkev zapustili, povedalo, da se bodo mogoče kdaj vrnili nazaj.

Na ateizem se gleda kot na pametno stvar, na vero pa kot na pravljično

Najpogostejši razlog za zapuščanje Cerkve je prenehanje verovanja v Boga oziroma v to kar uči religija - ta razlog je navedlo okoli 20 % vprašanih.

V sodobni kulturi obstaja trend, da se na ateizem gleda kot na "pametno stvar" ter na vero kot na "pravljično", meni Gray, ki tudi opozarja, da se mora Cerkev s tem problemom soočiti. "Mislim, da mora Cerkev verjetno bolj poudariti njeno zgodovino in njen odnos z znanostjo."

Brat Matthew Schneider, ki že štiri leta dela na področju mladinske pastorale, poudarja, da se mora znanost in vero mladim predstaviti skupaj, v harmoniji. Izziv je, pravi, pokazati, kako se vera in znanost povezujeta v filozofiji ter v teologiji: medtem, ko se znanost ukvarja s tem, kar lahko izmerimo in opazujemo, pa svet potrebuje tudi nekaj po izvoru presežnega - tu nastopi vera.

Kaj lahko starši naredijo za vero svojih otrok?

Christian Smith z univerze Notre Dame opozarja na tri pomembne faktorje pri vzgoji otrok za vero. Prva točka so tedenske aktivnosti, kot so kateheze, biblične skupine ali mladinske skupine. Drug pomemben dejavnik so odrasli verujoči, ki so prisotni v skupnosti in s katerimi lahko mladi govorijo o svoji veri (in to niso starši). Tretji dejavnik, zaradi katerega bodo mladi bolj verjetno ostali v Cerkvi je ta, da so doživeli globoko duhovno izkušnjo.

Gray tudi opozarja, da morajo starši spremljati verovanje svojih otrok, saj jih večina niti ne ve, da njihovi otroci ne verujejo več.

Poleg tega Gray tudi poudarja, da mora istočasno Cerkev razbiti mit o tem, da vera ni kompatibilna z znanostjo. Med vero in znanostjo ni nobenega resnega konflikta, poudarja. "Cerkev je uravnoteževala stvari vere in razuma že od časa svetega Avguština v petem stoltju," pravi Gray.