Z bremenom epidemije se bo prvič soočila tudi nova koalicija, ki vlaga svoj Zakon o nalezljivih boleznih

POSLUŠAJ ČLANEK
V strankah vladajoče koalicije so ob podpisu koalicijske pogodbe napovedovali, da bo ena od njihovih prioritet priprava države na jesenski val epidemije novega koronavirusa.
V ta namen je 48 njihovih poslancev v Državni zbor vložilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih. Ta na skoraj osmih A4 straneh nadomešča na ustavnem sodišču večkrat problematizirani 39. člen obstoječega zakona o nalezljivih boleznih.
Zakonski predlog skoraj popolnoma sledi predlogu, ki so ga že pred meseci pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije in nad morebitnimi strokovnimi oziroma vladnimi ukrepi uvaja tudi parlamentarni nadzor. Prav tako pa zakon pomeni neke vrste abolicijo za vse tiste, ki so pravila morebiti kršili po prej veljavnem zakonu.
S tem so koalicijski poslanci prvič zagrizli v težavno tematiko, nad katero je pod bremenom groženj z referendumom na neki točki obupala pretekla vlada. Brez sporov med poslanci sicer ni šlo niti tokrat. Pod zakonski predlog se namreč niso podpisali trije poslanci stranke SD: Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. V stranki SD so namreč želeli, da bi predlagane spremembe vložilo Ministrstvo za zdravje, obenem pa bi sprejemanje zakonskega predloga po njihovem mnenju moralo potekati po rednem in ne hitrem postopku.
Javna obravnava zakona je bila sicer opravljena že v prejšnjem mandatu, a so nadaljevanje postopka za tem prekinile volitve.
Da so spremembe dosedanjega Zakona o nalezljivih boleznih nujne, se strinjajo tako v poslanskih skupinah opozicije kot koalicije, saj je ustavno sodišče že v več odločbah jasno povedalo, da je dosedanji 39. člen napisan preohlapno in vladi daje preširoka pooblastila. Problematičnost predlaganih sprememb pa je takratna koalicija videla predvsem v vprašanju, ali bi predlagana novela zakona sploh omogočila učinkovito upravljanje epidemije.
Kot je v takratni razpravi pojasnil poslanec SDS Jožef Lenart, se namreč zaradi razdrobljenosti odločanja ne da spopadati z nobeno epidemijo, "ker bi trajalo tedne in mesece, preden bi se vsa v zakonu omenjena stroka in strokovne skupine uskladile glede odprtih vprašanj".
Če se je pri dosedanjem zakonu o nalezljivih boleznih jasno vedelo, da nad vsemi ukrepi, ki so bili določeni z omenjenim zakonom, bedi vlada, bo odgovornost za sprejete ukrepe sedaj bistveno bolj razdeljena.
Ob tem vladne pristojnosti na papirju sicer ne bodo nič manjše. Vlada bo tako tudi po spremenjenem 39. členu ZNB lahko omejila nekatere državljanske pravice in svoboščine, kot je na primer omejitev gibanja, ter uvedla dovoljenje za gibanje na podlagi dokazil o imunosti ali neokuženosti.
Prav tako bo lahko vlada začasno prepovedala javne shode ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode.
Vendar pa spremenjeni zakon v vladno odločanje dodaja tudi nekatere varovalke. Tako bo vlada dolžna (kar določa 39. a člen), da ob razglasitvi epidemije oziroma ob nevarnosti hitrega širjenja nalezljivih bolezni ustanovi strokovno skupino, ki jo bo vodil predstavnik epidemiološke znanosti, sestavljati pa jo bodo morali še predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne znanosti, strokovnjak za bolezen, ki se določi glede na predvidljive zaplete nalezljive bolezni ter mikrobiolog.
Za 39. a členom, ki podrobno določa naloge strokovne skupine, pa se v ZNB dodaja tudi 39. b člen, ki določa obseg parlamentarnega nadzora. Če bi namreč vlada želela podaljšati epidemiološke ukrepe iz 39. člena zakona prek obdobja 30 dni oziroma 60 dni, bi morala o tem najprej odločati strokovna skupina, nato pa bi o ukrepih glasoval še državni zbor.
Poleg omejevalnih ukrepov pa zakonski predlog Pravne mreže za varstvo demokracije degradira verske shode in jih potiska na raven protestnih shodov, saj določa, da morajo za oboje veljati enake omejitve in da favoriziranje enih ali drugih ni dovoljeno. Prav tako se črta del, ki določa kazni za nedovoljeno zbiranje. Ukinjajo se tudi kazni za kršenje obstoječega 39. člena zakona, s čimer bodo vsi postopki o prekrških, ki so bili na podlagi tega člena izrečeni v zadnjih dveh letih, tudi uradno ustavljeni.
Medtem kazni za kršenje preostalih členov zakona, tudi določb o karanteni, ostajajo enake.
Kazni za kršenje morebitnih novih navodil, podanih na podlagi spremenjenega 39. člena, pa se po besedah predlagateljev lahko določijo tudi z uredbo vlade RS, ki bo njihovo višino torej lahko določila naknadno.
V ta namen je 48 njihovih poslancev v Državni zbor vložilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih. Ta na skoraj osmih A4 straneh nadomešča na ustavnem sodišču večkrat problematizirani 39. člen obstoječega zakona o nalezljivih boleznih.
Zakonski predlog skoraj popolnoma sledi predlogu, ki so ga že pred meseci pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije in nad morebitnimi strokovnimi oziroma vladnimi ukrepi uvaja tudi parlamentarni nadzor. Prav tako pa zakon pomeni neke vrste abolicijo za vse tiste, ki so pravila morebiti kršili po prej veljavnem zakonu.
S tem so koalicijski poslanci prvič zagrizli v težavno tematiko, nad katero je pod bremenom groženj z referendumom na neki točki obupala pretekla vlada. Brez sporov med poslanci sicer ni šlo niti tokrat. Pod zakonski predlog se namreč niso podpisali trije poslanci stranke SD: Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. V stranki SD so namreč želeli, da bi predlagane spremembe vložilo Ministrstvo za zdravje, obenem pa bi sprejemanje zakonskega predloga po njihovem mnenju moralo potekati po rednem in ne hitrem postopku.
Javna obravnava zakona je bila sicer opravljena že v prejšnjem mandatu, a so nadaljevanje postopka za tem prekinile volitve.
Spremembe so nujne. Bodo tudi učinkovite?
Da so spremembe dosedanjega Zakona o nalezljivih boleznih nujne, se strinjajo tako v poslanskih skupinah opozicije kot koalicije, saj je ustavno sodišče že v več odločbah jasno povedalo, da je dosedanji 39. člen napisan preohlapno in vladi daje preširoka pooblastila. Problematičnost predlaganih sprememb pa je takratna koalicija videla predvsem v vprašanju, ali bi predlagana novela zakona sploh omogočila učinkovito upravljanje epidemije.
Kot je v takratni razpravi pojasnil poslanec SDS Jožef Lenart, se namreč zaradi razdrobljenosti odločanja ne da spopadati z nobeno epidemijo, "ker bi trajalo tedne in mesece, preden bi se vsa v zakonu omenjena stroka in strokovne skupine uskladile glede odprtih vprašanj".
Že poznani ukrepi s strokovnim in parlamentarnim nadzorom
Če se je pri dosedanjem zakonu o nalezljivih boleznih jasno vedelo, da nad vsemi ukrepi, ki so bili določeni z omenjenim zakonom, bedi vlada, bo odgovornost za sprejete ukrepe sedaj bistveno bolj razdeljena.
Ob tem vladne pristojnosti na papirju sicer ne bodo nič manjše. Vlada bo tako tudi po spremenjenem 39. členu ZNB lahko omejila nekatere državljanske pravice in svoboščine, kot je na primer omejitev gibanja, ter uvedla dovoljenje za gibanje na podlagi dokazil o imunosti ali neokuženosti.
Prav tako bo lahko vlada začasno prepovedala javne shode ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode.
Vendar pa spremenjeni zakon v vladno odločanje dodaja tudi nekatere varovalke. Tako bo vlada dolžna (kar določa 39. a člen), da ob razglasitvi epidemije oziroma ob nevarnosti hitrega širjenja nalezljivih bolezni ustanovi strokovno skupino, ki jo bo vodil predstavnik epidemiološke znanosti, sestavljati pa jo bodo morali še predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne znanosti, strokovnjak za bolezen, ki se določi glede na predvidljive zaplete nalezljive bolezni ter mikrobiolog.
Za 39. a členom, ki podrobno določa naloge strokovne skupine, pa se v ZNB dodaja tudi 39. b člen, ki določa obseg parlamentarnega nadzora. Če bi namreč vlada želela podaljšati epidemiološke ukrepe iz 39. člena zakona prek obdobja 30 dni oziroma 60 dni, bi morala o tem najprej odločati strokovna skupina, nato pa bi o ukrepih glasoval še državni zbor.
Na papirju se spreminja tudi kaznovalna politika
Poleg omejevalnih ukrepov pa zakonski predlog Pravne mreže za varstvo demokracije degradira verske shode in jih potiska na raven protestnih shodov, saj določa, da morajo za oboje veljati enake omejitve in da favoriziranje enih ali drugih ni dovoljeno. Prav tako se črta del, ki določa kazni za nedovoljeno zbiranje. Ukinjajo se tudi kazni za kršenje obstoječega 39. člena zakona, s čimer bodo vsi postopki o prekrških, ki so bili na podlagi tega člena izrečeni v zadnjih dveh letih, tudi uradno ustavljeni.
Medtem kazni za kršenje preostalih členov zakona, tudi določb o karanteni, ostajajo enake.
Kazni za kršenje morebitnih novih navodil, podanih na podlagi spremenjenega 39. člena, pa se po besedah predlagateljev lahko določijo tudi z uredbo vlade RS, ki bo njihovo višino torej lahko določila naknadno.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Italijani (znova) pozabili na slovenščino
6. 2. 2025 ob 18:30

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
6. 2. 2025 ob 15:24
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
07
FEB
07
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
19:00 - 22:00
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
10 komentarjev
debela_berta
Dejte že mir s to gripico... dost mamo!
AlojzZ
Jeseni bodo spet poskusili. Bova imela dovolj somišljenikov za uspešen odpor?
MEFISTO
Nikoli ne pozabite!
Na vsakem umrlem ali obolelem Slovencu zaradi COVIDA je tudi DNK sedanje vladajoče koalicije in njenih režimskih medijev.
rasputin
Na vsakem umrlem zaradi kovida je pečat velefarmacije in medicine, ki je njena dekla. WHO je diktirala protokole zdravljenja, ki so bili hujši od bolezni. Tudi nepreizkušeno cepivo, je terjalo svoj davek, saj se je pri cepljenih zmanjšala imunska sposobnost, kar je bilo usdono zlasti za starejšo populacijo.
Rokc5
Trenutna vlada totalno podcenjuje kaj lahko neobvladevanje epidemije naredi neki vladi. Ko se začnejo množiti Bog ne daj smrtne žrtve, ali pa tudi ko ohromi gospodarstvo, začne klecati zdravstveni sistem, takrat pade vsaka vlada.
V Braziliji je veliki šampion novega vala konservatizma, Jair Bolsonaro imel ogromne težave ravno zaradi podcenjevanja in zanikanja COVID-a in celotna situacija se je politično v Braziliji zaostrila.
Če gledamo še naprej desnico, je podobno zaradi podcenjevanja COVID-a volitve izgubil Donald Trump, ki je pred COVID-om imel odprto pot, pravzaprav avtocesto do volilne zmage, glede na izjemne ekonomske rezultate (najboljši v zadnjem desetletju).
Naša levica je trenutno zelo anti-COVID-na in v tem podobna delom desnice, kar ne čudi, ker je Golob zajel nemajhen del antivaxx glasov (preostanek je šel Resnici ter gibanju Za zdravo družbo). Toda v trenutku, ko bi t.i. "švedski" model v Sloveniji povzročil zdravstveni kolaps, preko povečanih bolniških pritiske na gospodarstvo, ljudje bi izgubljali svoje bližnje itd. bi bil kolaps javne podpore izjemen.
Zdravstvena kriza/epidemija je za družbo takšen pretres, da družba takoj vse ocenjuje samo skozi ta vidik in takoj postane tema odločanja za/proti vladi, kjer ostalo ne šteje čisto NIČ.
irena
Saj bojo mediji pokrili vse, kar bi utegnilo biti slabo. Bojo že ''ustvarili'' svojo pravilno resnico.
rasputin
Trumpu so ukradli volitve. Potem, ko je po krepko vodil, so šteli in šteli glasovnice, ki so od nekdo prihajale in prihajale, dokler niso našteli, da je zmagal Biden. Rezultat je zdaj to, kar imamo: vojna v Ukrajini, enormna rast cen, skratka, kaos.
AlojzZ
Še pomnite tovariši, kaj so gospoda Krek&pajdaši govorili?
Začeli so, da bo epidemije konec, ko bodo pričeli cepiti. A je ni bilo konec.
Nato so govorili, da bodo ljudje zaščiteni, če se bodo cepili. A so začeli cepljeni tudi zbolevati.
Nato so začeli prepričevati, da boste s ščitenje sebe ščitili tudi druge. Vendar pa so cepljeni tudi širili kovid.
Nato so nas prepričevali, da bo cepljenje zmanjšalo in oslabilo simptome. A cepljeni so tudi začeli celo umirati.
Bo ta vlada kaj drugačna? Ali pa bo podobna Janezovi?
rasputin
Butalci so Butalci, ne glede na to, ali jih vodi Janez ali Robert ali kdo tretji. Itak nas vodijo iz Bruslja in Washingtona, tako da je prav vseeno katera marioneta pleše po političnem odru in zganja predstavo za občinstvo.
MEFISTO
Vse kaže, da bo ta vlada drugačna od "Janezove" in sicer na vseh področjih neuspešna.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.