Vroča politična debata: na potovanje v prihodnje zgolj s cepilnim potnim listom?

Skoraj gotovo se še spomnite rdečih, oranžnih in zelenih potovalnih seznamov, ki so nam bolj ali manj oteževali ter celo onemogočali potovanja tekom lanskega leta.

V tem trenutku je sicer skoraj celotna Evropa rdeča, zato so potovanja med državami zmanjšana tako rekoč na minimum. Vendar pa določene panoge tega zaprtja ne bodo več dolgo prenesle, saj živijo le še od državne podpore.

Pri tem so jo najslabše odnesle države s slabo javnofinančno sliko. Zato ni čudno, da prav iz Grčije prihajajo pozivi po čimprejšnji normalizaciji potovanj po EU. Pri tem pa so zaradi varnosti nujni ukrepi ki precej posegajo v našo svobodo - karantena  in PCR testi.

Pojavljajo pa se tudi pobude, da bi nam lagodnejša potovanja lahko prineslo cepivo oziroma nekakšen imunološki potni list.

"Potni list" za cepljene? Grški premier Kiriakos Micotakis je v Bruselj poslal predlog za vpeljavo certifikata za cepljene, da bi laže omogočili njihovo prosto gibanje znotraj EU, poroča Politicov @florianeder. O predlogu naj bi razpravljali že na videovrhu EU prihodnji teden. pic.twitter.com/9OwBruF25R

— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) January 12, 2021

Pri tem je bil najbolj jasen grški premier Kiriakos Micotakis, ki je pozval EU k uvedbi standardiziranega potrdila o cepljenju proti covidu-19. Slednje bi po njegovem mnenju pomembno prispevalo k oživitvi potovanj in oživitvi panoge, ki je trenutno ena od najbolj prizadetih zaradi pandemije.

V pismu, naslovljenem na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je tako zapisal, da bi morali tistim, ki so se cepili omogočiti, da prosto potujejo. Za to pa bi bilo v EU nujno sprejeti skupno stališče o tem, kako bi morala biti strukturirana takšna potrdila, da bi veljala v vseh članicah unije. Sam je naklonjen standardiziranemu potrdilu, ki bi dokazovalo, da je bila oseba uspešno cepljena.

Cepilni potni list?

Zavedanje, v kako občutljivo temo je dregnil, je nakazal že Micotakis sam, saj je v pismu izrecno poudaril, da Grčija "cepljenja ne bo postavila kot obveznega ali pogoja za potovanje", temveč zgolj kot eno od možnosti za lažje potovanje.


Ideja je v Evropi seveda naletela na mešane odzive. Idejo podpirajo v Belgiji, kjer si prav tako želijo vzpostavitve preverljivega potrdila o cepljenju proti COVID-19 na ravni EU ali celo na svetovni ravni. Še korak dlje so storili v Estoniji, kjer skupaj s Finsko za Svetovno zdravstveno organizacijo razvijajo digitalno potrdilo o imunizaciji, ki bo omogočilo čezmejno izmenjavo podatkov o cepljenju.

Še korak dlje pa so storili na Islandiji, kjer je od 10. decembra dovoljen vstop brez karantene za vse tiste, ki so že preboleli covid-19. Ni izključeno, da se bodo za takšno obravnavo cepljenih nekoč v prihodnosti odločile tudi druge države.

Strah pred diskriminacijo

Še korak dlje so pri omejevanju pravic necepljenim storili v Izraelu, kjer je država uvedla aplikacijo, ki cepljenim omogoča vstop na kulturne in športne prireditve, pa tudi potovanja v tujino, brez obvezne karantene.

Toda ideja ima seveda tudi veliko nasprotnikov. Precej jih je zlasti v Franciji, kjer so anticepilska gibanja precej močna. Težave pa seveda utegnejo nastati tudi v drugih državah.

Svoje ostro nasprotovanje kakršnim koli poskusom v tej smeri je tako med drugim že lani izrazil vodja EU za varstvo podatkov Wojciech Wiewiórowski, ki je idejo označil za skrajno.

Medtem pritiski, da se potovanja po Evropi sprostijo, ostajajo visoki. Kot gre razumeti informacije iz različnih turističnih agencij, letalskih družb, pa tudi iz političnih virov, se pričakuje postopno normalizacijo razmer po veliki noči, za prvomajske praznike pa tudi zagon turizma.

Kakšni pa bodo takrat ukrepi, zaenkrat žal ne zna povedati še nihče. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel nas sicer čaka še izjemno napornih 8 - 10 tednov, po katerih bi postopoma lahko začeli rahljati ukrepe.

"Od obeh cepiv, ki sta v EU-ju že odobreni, imamo v letošnjem letu na voljo preko dva milijona odmerkov. To zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi," je dejal Janša.

Kot je dejal direktor Nacionalnega inštituta za jasno zdravje (NIJZ) Milan Krek, si želijo, da bi bila precepljenost vsaj 70-odstotna. "Na ta način bi dosegli res zelo dober uspeh. Želimo si seveda še več, ampak tudi 70 odstotkov bi bilo odlično. "

Se obeta obvezno cepljenje določenih skupin?

Trenutno nobena evropska država ne predvideva obveznega cepljenja proti covid - 19. To je zaradi omejenih zalog cepiva trenutno tudi neizvedljivo. Se pa zlasti v Nemčiji pogovarjajo o tem, da bi bilo cepljenje za določene poklicne skupine obvezno. Med njimi bi bili skoraj gotovo zdravstveni delavci in delavci v domovih za starejše. Obvezno cepljenje vse populacije ni predvideno, bi pa po mnenju vodilnih politikov iz vrst CDU in CSU na to gledati kot na "državljansko dolžnost".

Obvezna cepljenja kot pogoj za potovanje sicer niso tako redka. Tako savdske oblasti za vse romarje v Meko in Medino zahtevajo cepljenje proti meningokoknemu meningitisu. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno pred vstopom v številne države Afrike in Južne Amerike. Pred vstopom v Indijo, Brazilijo, Indonezijo in številne druge države je obvezno tudi cepljenje proti davici.

Povsem mogoče je, da bo v prihodnje na takšnih seznamih tudi SARS-Cov-2, zlasti ko bodo cepiva dostopna v zadostnih količinah.

Milan Krek: "Cepiva, ki se jih proizvaja danes, so varna. Trenutno imamo v preizkušanju okoli 200 vrst cepiv, ki morajo biti varna, kvalitetna in učinkovita. Cepivo se lahko začne uporabljati šele po dovoljenju agencije za zdravila, ki zagotavlja najvišjo kvaliteto cepiva." pic.twitter.com/b0Af3x00li

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 12, 2021