[Video] Dr. Igor Senčar: Rusija – država v službi nekdanje varnostne elite, kjer je človeško življenje brez vrednosti (Vroča tema, 23. 9. 2025)

Z dr. Igorjem Senčarjem, docentom na področju mednarodnih političnih ekonomskih in poslovnih odnosov na Novi univerzi z bogato diplomatsko kariero, smo v oddaji Vroča tema govorili o mednarodni konferenci z naslovom Srednja Evropa – konstanta v spreminjajočem se svetu, ki se je odvijala v Ljubljani. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Usoda, kultura in solidarnost

Glede konference o konstanti osrednje Evrope sogovornik izpostavi, da nas, ozirajoč se na našo zgodovino in skrbi za svojo identiteto, določata usoda in kultura, čeprav nam skušajo prati možgane. Nujno potreben element pa je tudi solidarnost, saj so se državljani skupaj postavili za svoje zahteve, za obrambo svoje identitete, v mednarodnih odnosih pa smo dosegli, da smo postali gospodar svoje usode.

Slovenci smo

Na temo jugonostalgije in vprašanja, ali Slovenci v srcih sploh cenimo našo samostojnost opozori, da je samostojna Slovenija rezultat dolgoletnega stremenja in zorenja naroda, ki je s svojo kulturo in zavestjo dosegel stopnjo, ko je potreboval lastno avtonomijo. Proces je bil naraven, ne pa tudi samoumeven; njegovo uresničitev so namreč omogočile zgodovinske okoliščine. 

Travme iz otroštva

Med današnjo Zahodno in Srednjo Evropo zaradi komunizma, ki ga je slednja doživela, obstajajo nekatere razlike, ki so po mnenju dr. Senčarja najbolj očitne na področju soočanja z ruskim izzivom, predvsem zaradi preteklih izkušenj s podobnimi režimi Srednje Evrope. Zato so si tudi želeli širitve Nata. Tam se je namreč videla razlika med tistimi, ki smo trpeli represijo komunizma, in onimi, ki so jo opazovali z varne demokratične razdalje.

Invazija

Vojno v Ukrajini opredeli kot boj za prevlado nad celotno Srednjo Evropo, Zahod pa je že ob prvih znakih agresije v letu 2014 reagiral preblago. Njegova solidarnost je tudi danes prešibka. Trdi, da mora biti odpor tako verodostojen, da nasprotna stran ve, da bo plačala ekstremno visoko ceno, če naredi samo še en korak. Pri nas v Evropi in na Zahodu moramo preiti od besed k dejanjem.

Spremembo ameriške politike do ruske dojema kot preobrat, pri katerem nam mnoge stvari niso znane. Opozarja, da mora Evropa prevzeti odgovornost za lastno obrambo. Ne more se več zanašati le na ZDA, saj bi v primeru padca Ukrajine druge države postale tarča nekdanje članice sovjetskega bloka.

Osrednja Evropa naj bi se že v zgodovini v času turških vpadov soočala z vojnimi strahotami, dr. Senčar namreč poudari število ubitih Slovencev v tem času, ki naj bi znašalo kar 200.000, osrednja Evropa pa je že od nekdaj ščit Zahodne Evrope. Trdnjava, ki nas zdaj brani, pa je Ukrajina.

Na vprašanje, zakaj Rusija Ukrajini ne priznava suverenosti, odgovarja, da Rusija druge narode obravnava kot diplomatske objekte, sebe pa dojema kot akterja. Diplomatska prizadevanja so po njegovem mnenju bolj ritual, saj je Rusija večkrat prekršila premirja, vojna pa se brez bistveno večje pomoči in pritiska Zahoda na Rusijo ne bo ustavila.

Ukrajina ne kloni

Zahodne analitične in obveščevalne službe naj bi nenehno precenjevale ruske zmogljivosti in podcenjevale ukrajinske, ki po besedah sogovorca zelo dobro drži frontno črto. Z orožjem dolgega dosega, ki ga razvijajo sami, sistematično napadajo industrijsko in vojaško zaledje za razliko od Rusije, ki napada civilne objekte in preostalo infrastrukturo.

Dr. Senčar poudarja, da so bile sankcije proti Rusiji uvedene preveč postopoma, kar je zmanjšalo njihov učinek. Težava je, da Zahod nima jasno definiranega strateškega cilja oziroma vizije zmage. Namesto nejasnega slogana »dokler bo potrebno« bi moral določiti končni cilj, ki bi mobiliziral politično voljo in industrijski potencial v soočenju z Rusijo.

Rusija – temna sila

Rusijo opisuje kot državo v službi nekdanje varnostne elite, kjer je človeško življenje brez vrednosti – od sumljivih smrti doma do množičnih izgub na fronti. Vojaki so slabo oboroženi, izčrpani in pogosto prepuščeni alkoholu kot načinu preživetja. Po njegovem mnenju je jasno, da Rusija predstavlja nevarnost, zato so rusofilske iluzije, ki so prisotne tudi pri nas, blodnje.

»Rusija je izjemno spretna v tem, da v zahodnih državah pogosto podpira, provocira neki notranji konflikt, da to postane kot nekakšna odprta rana, ki krvavi in v bistvu izčrpava družbo v moralnem in strateškem smislu.«

Demografska zima

Ob dotiku teme demografske zime v Evropi sogovorec izpostavi več vzrokov, med katerimi so veselje do življenja, požrtvovalnost, ki jo zahteva družinsko življenje, sledi stanovanjski problemi in podobno. Dr. Senčar zaključi, da je na tem področju potrebna celovitejša vizija prihodnosti.

Glede problema migracij poudarja napetost med univerzalnimi človekovimi pravicami in pravico držav, da same odločajo o svoji prihodnosti ter o tem, koga in koliko migrantov sprejeti. Srednja Evropa vidi nacionalno in kulturno identiteto kot vrednoto, Zahod pa je v migrantski krizi prevzel bolj moralističen pristop. Enostranska odločitev Nemčije, da odpre meje, je sprožila množične migracije, povzročila kršitve Dublinske uredbe in razpad zaupanja ter solidarnosti med državami članicami EU.

Rešitev pripisuje Donaldu Tusku, ki je leta 2015 prevzel vajeti, saj so si prizadevali za zavarovanje zunanjih meja, spoštovanje zakonodaje ter hitro obravnavanje upravičenih prošenj za zaščito migrantov, ki so dejansko potrebni pomoči, hkrati pa spoštovati dogovorjeni red, čeprav ta ni popolnoma vzdržen.

Povezani v usodi

Kmalu bo izdana knjiga Povezani v usodi, v kateri piše o solidarnosti v zgodovini Evropske unije, od vizij ustanoviteljev do treh ključnih kriz: evrske krize, migracijske krize in vojne v Ukrajini. V njej preučuje, kaj je solidarnost, zakaj ima smisel biti solidaren in ali so bili odzivi na krize zgolj instrumentalni ali pa temeljijo na globlji, trajni solidarnosti, ki bi lahko utrdila povezano Evropo.

Po mnenju sogovorca je smiselna solidarnost lahko samo solidarnost kot krepost. In v tej solidarnosti, kot smo jo izkazali v teh treh krizah, je zelo malokrat šlo za tovrstno solidarnost, navaja, obenem pa se sprašuje, ali bomo na ambicijo, ki jo imamo, znali odgovoriti tako, da bo tisto, kar ji bo služilo, ne bo služilo le institucijam, ampak človeku in njegovemu dostojanstvu.

V celotnem pogovoru lahko podrobneje prisluhnete obravnavanim temam. Slišali pa boste tudi o lustraciji Slovenije, ideji o Rusiji kot delu Nata ter krščanski in kulturni zgodovini Evrope.