Velike premierjeve obljube o hitri postavitvi montažnih hiš po poplavah v realnosti predstavljajo samoiniciativne donacije podjetij

Avgustovska ujma je s poplavami in plazovi povzročila večmilijardno škodo in s tem aktualni vladi naložila še več dela ob t. i. letu reform, pri katerem vlada, tudi po ocenah predsednice republike Nataše Pirc Musar, očitno zaostaja.

Po navedbah Dela naj bi glede na javnomnenjske ankete inštituta Mediana premier doživel največji padec priljubljenosti od vseh politikov doslej. Robert Golob je strmoglavil na samo dno lestvice politikov.

Trende je za Delo komentiral profesor na FDV in politični svetovalec Dejan Verčič: »Vsa velika pričakovanja so se razblinila, ne verjamem, da je kje še kdo, ki verjame, da je ta vlada sposobna še kaj resnega v korist države narediti. Na levici vlada panika, ker jo to, kar se dogaja, lahko pokoplje.«

Ujma je popolnoma uničila 400 hiš. Predsednik vlade je avgusta napovedal, da bodo nadomestne hiše zgrajene v nekaj mesecih, a je izjavo naslednji dan nekoliko omilil s trditvami, da nekaj mesecev ni dovolj za nič ter da gre za zapletene postopke. 

A na Odmevih je avgusta vendarle trdil, da namerava zgraditi 100 montažnih hiš na mesec. Županom je naložil iskanje nadomestnih zemljišč za gradnjo, po tem pa naj bi nemudoma pričeli z nameščanjem velike količine montažnih hiš, ki naj bi jih kupili od slovenskih proizvajalcev.

Župani so že avgusta opozorili, da bo hitra zagotovitev zemljišč za nadomestno gradnjo težavna in premierjeve izjave označili za »korajžne«.

Po ugotovitvah Bloomberg Adrie pa niti proizvajalci niso potrdili Golobovih ocen o njihovi zmogljivosti. Največji proizvajalec montažnih hiš v Sloveniji je podjetje Marles, ki je navedlo, da lahko na mesec postavi okoli 15 hiš, z reorganizacijo proizvodnje pa naj bi dosegli nekoliko večje število.

Lumar, drugi proizvajalec, je svoje zmogljivosti ocenil na štiri do osem hiš mesečno, pod pogojem jasne zaveze o dobavah in količinah. Poudaril je, da za ustrezno organizacijo potrebujejo podatke čim prej.  

Zasebne pobude, množična nadomestna gradnja zaenkrat na čakanju

Sanacija montažnih hiš naj bi bila po navedbah Marlesa praviloma manj težavna in torej hitrejša in učinkovitejša od sanacije navadno grajenih objektov. Sava je avgusta med drugim poplavila naselje v Sneberskem nabrežju z več kot 80 montažnimi hišami. Po pregledu objektov so ugotovili, da bo tudi več kot 40 let stare objekte kljub škodi mogoče obnoviti. Po navedbah Dnevnika obnova poteka po načrtih.

Občani sicer opozarjajo, da se od avgustovske ujme pristojne institucije še zmeraj niso lotile obnove nasipa. Ker obstaja nevarnost, da bo Sava ponovno poplavljala in uničila velik del naselja, poskušajo na pristojne pritisniti za čimprejšnje ukrepanje. Igor Kastelic, pobudnik poziva, ki ga je podpisalo 120 prebivalcev, pravi, da je pravočasno ukrepanje pred novembrskimi padavinami nujno. V primeru novega poplavljanja bo občina vrgla stran sredstva za obnovo. 

Do množične gradnje novih montažnih hiš pa še ni prišlo. Vlada je konec oktobra obravnavala osnutek zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Z zakonom naj bi uredila hitrost postopkov gradnje, saj trenutna zakonodaja ne omogoča pravočasnega ukrepanja – projektne pogoje za gradnjo državne infrastrukture pri razvojnih projektih naj bi bilo treba izdati v 15 dneh od prejema zahteve. Prebivalcem naj bi zakon omogočil jamstveno shemo za posojila s subvencionirano obrestno mero, za katera bo izdano stoodstotno jamstvo države.

Kljub zamudam se je gradnja montažnih hiš začela z zasebnimi pobudami. Mednje sodi tudi nedavna donacija podjetja mobilnih montažnih hiš NNikas. 

Dileme popoplavne obnove

Premier je avgusta zagotovil, da je denarja za sanacijo naselij dovolj. Vodje parlamentarnih strank so v torek razpravljali o zakonu o obnovi po poplavah. Po premierjevih navedbah naj bi finančne vire zagotovili iz proračuna ter s povečanimi dividendami finančnega dobička SDH-ja.

»Državna podjetja so tista, ki bodo pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni v prihodnjem letu. Hkrati načrtujemo nove davčne vire, davek na bilančno vsoto bank in začasno povečanje davka na prihodek pravnih oseb. To so finančni viri, ki jih bomo potrebovali, ne načrtujemo nobenih davkov za prebivalstvo in ne načrtujemo nobenih davkov iz naslova dela.«

Toda poleg evropskih sredstev ter donacij je vlada napovedala dodatne začasne fiskalne vire, in sicer petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, do česar so bili gospodarstveniki kritični.

Po torkovem srečanju je predsednik SDS Janez Janša izrazil pomisleke glede zbiranja sredstev (tudi) prek dodatnih prispevkov, saj bo glavna obremenitev veljala šele leta 2025 – glede na ohlajanje gospodarstva pa, kot pravi, nimamo zagotovila o tem, »kakšni bodo takrat dejanski davčni viri iz povišanih davčnih stopenj ali bilančnih vsot bank in hranilnic«.

Poudaril je, da bi se bilo smiselno osredotočati na zmanjšanje padca gospodarske rasti, saj bi lahko tako zbrali dovolj sredstev z nižjimi davčnimi stopnjami. Do dodatnega obdavčenja gospodarstva so bili kritični tudi v NSi. Ob tem se storitve in živila v Sloveniji še zmeraj dražijo, kot ugotavlja Zveza potrošnikov Slovenije. Po podatkih Eurostata sta imeli v evrskem območju od Slovenije višjo inflacijo le dve državi – Slovaška, s 7,8-odstotno ter Hrvaška s 6,7-odstotno.

Poleg visokih transportnih stroškov je za slovensko inflacijo po navedbah ekonomista Maksa Tajnikarja kriviti veliko zadolževanje države. Kot je povedal za 24ur, si je država največ dolga nakopala v času pandemije – a skrbijo ga tudi načrti za popoplavno sanacijo.

Ta bi lahko, kot pravi, še dodatno prispevala k rasti cen: »Tam boste potrebovali pleskarje, elektroinštalaterje, vodoinštalaterje in tako naprej, in če se začnejo cene dvigovati v Savinjski dolini ali na Koroškem, bom tudi jaz moral te cene višje plačevati in to je naša inflacija v storitvenem sektorju.«