Valentine Plaskan in Luke Svetine s TV ekranov ne naganjajo zaradi novinarskih standardov, temveč zaradi nevoščljivosti

Fotomontaža: Tomo Strle, Citrus, Domovina

»Naredite mi to televizijo spet svobodino!« je bila ena prvih zahtev sveže ustoličenega predsednika vlade Roberta Goloba po veliki zmagi aprila 2022. Za ta cilj, ki se materializira danes z globinskim čiščenjem informativnega programa nacionalne televizije, so bili pripravljeni izravnati z zemljo vse, kar jim je stalo na poti: najprej parlamentarni postopek, ki so ga povozili kar prek mehanizma za naravne katastrofe. Nato pa so s pozicije izvršilne moči zlomili varuha ustavnosti, potem ko je ustavno sodišče v prvi potezi z zadržanjem dela zakona zaščitilo pravico posameznika pred samovoljo oblasti.

Po razbitju še te prepreke je bila pot do »osvoboditve« RTV-ja zravnana – nastavili so tako družbenopolitično pravoveren Svet RTV-ja, da bi bil nanje ponosen sam Edvard Kardelj, zdaj pa so prišli še po tiste, ki so se jim na nacionalko pritepli v vmesnem obdobju, ko sami niso imeli roke nad selekcijo. S temi bodo pometli ne glede na to (oz. kljub temu), kaj znajo in zmorejo in koliko so se v tem času izkazali. Signal mora biti jasen: RTV je njihova, kazen pa mora biti vzgojna.

Nacionalna radiotelevizija torej zdaj, leto in pol po levem prevzemu oblasti, vendarle postaja takšna, kakršno zahteva Robert Golob: takšna, ki »daje celi slovenski družbi pozitivno sporočilo, kako dobro je, da imamo Svobodo,« kot je pred časom svoja pričakovanja sporočil preko zveste Špele Kožar.

 

Nacionalna radiotelevizija leto in pol po levem prevzemu oblasti, vendarle postaja takšna, kakršno zahteva Robert Golob: takšna, ki »daje celi slovenski družbi pozitivno sporočilo, kako dobro je, da imamo Svobodo.«

O kolegih, ki jih »čistijo«

Spustimo se zdaj na mikro raven čiščenja po javni hiši. Seznam tistih, ki so v teh dneh leteli, ni kratek: od nepravovernih urednikov v informativnem programu do izpostavljenih obrazov osrednjih informativnih oddaj. Morda kakšen tudi upravičeno, ampak ustavimo se pri dveh, katerih sposobnosti in kompetence bolje poznam, saj sta na RTV prišla z Domovine.

Tako donedavni urednik notranjepolitične redakcije informativnega programa TV Slovenija Martin Nahtigal kot odstavljeni voditelj Odmevov Luka Svetina sta izjemno delovna in medijsko nadarjena človeka. Nahtigal ima vse, kar je potrebno za urednika: občo razgledanost, pregled nad dogajanjem, občutek za to, kaj je zgodba, predvsem pa nazorsko oz. miselno širino, da a priori ne izključuje nikogar in ničesar. Tudi Luka Svetina ima, kar potrebuje dober voditelj informativnih oddaj: široko poznavanje scene, komunikativnost, naravno nadarjenost za nastopanje, neizmerno željo po učenju in napredku … predvsem pa se znajde pred kamero. V žargonu za takšne, kot je Luka, pravijo, da ga ima kamera rada. In posledično ga imajo radi tudi gledalci.

Morda še bolj kot zanj slednje velja za Valentino Plaskan. V zadnjih mesecih so me presenetili nekateri običajni ljudje, ki jih politika sicer ne zanima preveč, a so TV dnevnik gledali predvsem zaradi »simpatične Valentine«. Ne samo s stasom, tudi ona je prepričala s profesionalnim pristopom in, tako kot Luka, svoje oddelala brez napake. No, kot najbrž vsi vemo, so si Svetino enkrat tudi privoščili in v eter Odmevov spustili »blooper«, kakršni se voditeljem pač dogajajo, a jih gledalcem seveda na predvajajo. Luka je to smolo imel. Dobrohoten kot je, vztrajno zagovarja, da to ni bilo namerno. O bizarnosti norčevanja iz njega pa priča tudi to, da ga je nazadnje v bran vzela celo do prišlekov sicer nič kaj prijazna Eugenija Carl.



Podobno se o razlogih za odslovitev Plaskanove sprašujejo tudi medijski delavci, ki nikakor ne sodijo v desno nazorsko sfero.   

»Nimate nobenega razloga biti počasni v čiščenju«

Kakorkoli, bistvo je, da se navedeni, pa še kdo, s svojih delovnih pozicij niso poslovili, ker ne bi zadostili novinarskim standardom, temveč zgolj zato, ker sodijo med tiste, ki jih je, tudi po tako imenovanem »Janševem prevzemu RTV-ja«, tam »je**** manj«. Seveda takšne trdnjave leve ideologije teh par ljudi ni moglo prevzeti, so jo pa prepihali z nekaj osvežujoče širine, oziroma, recimo ji strokovno, medijske pluralnosti – izraza, ob katerem levi novinarski aktivisti dobivajo ošpice.

Ko gre za med gledalci priljubljena Luko Svetino in Valentino Plaskan, je resnica še bolj prvinska: znebili so se ju (tudi) zaradi pristne nevoščljivosti. Zato, ker sta v času, ki jima je bil dan, gledalce prepričala z umerjeno sproščenim nastopom, mladostniško simpatičnostjo ter nenazadnje strokovno prepričljivostjo. Ljudje ju radi gledajo in to tiste, ki so ju zdaj brcnili skozi vrata studia št. 2, najbolj boli.

In ne zgolj to. Luka, Valentina, Martin in drugi so dokazali, da novinarska strokovnost in avtonomija v Sloveniji nista zgolj domena pravovernega levičarskega novinarskega kadra, kar je vseskozi neizrečena (napačna) predpostavka, ki visi predvsem nad javno radiotelevizijo. Temveč da zna v tej državi novinarski posel profesionalno opravljati še kdo drug. In to dejstvo je za tiste, ki si nacionalno radiotelevizijo lastijo, na dolgi rok ogrožajoče.    

Kljub vsemu jih potrebujejo ...

Kaj bo zdaj z odstranjenimi, je predvidljivo. Ker gre za izjemno marljive ljudi, ki novinarsko delo praviloma postavljajo pred vse ostalo (vsaj za Luko in Martina to vem iz prve roke), jih iz javne hiše ne bodo kar nagnali. Potrebujejo jih namreč za obrobne dogodke, ki jih nacionalka mora pokriti, a jih v resnici nihče noče delati. In potrebujejo jih za mirne vikende, ko sami pohajkujejo po gorah, uživajo na morju ali kofetkajo ob Ljubljanici. Službe v javnem zavodu tako ne bodo izgubili, če se ji seveda ne bodo odrekli sami. Za »vodonoše« so pač tudi »desničarji« dovolj dobri.

Predvidljivo je tudi, kaj se bo z nacionalko dogajalo v prihodnje. Dovolj je poznati rek železne lady Margaret Thatcher: »Socializem deluje, dokler ne zmanjka tujega denarja.«

In jasno je, da bo s področja financ bosemu vodstvu RTV denarja kmalu zmanjkalo. Zato bodo seveda okrivili vse druge, sami pa izsilili veliko progresivno povečanje RTV prispevka, zastavljenega tako, da bo obremenil najbolj delovne ljudi, medtem ko bodo »kolesarji« prispevali nekaj simboličnega ali pa še to ne. Nič novega, ko gre za socialistično logiko, torej.

Ampak, kaj bi to? Glavno je, da je nacionalna radiotelevizija spet »svobod(i)na«, z »janševiki« pa počiščeno, četudi nas to nekaj stane, kajne?  

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25