V ZNP ocenjujejo, da so nekatere določbe zakona o medijih škodljive

»Ocenjujemo, da so nekatere določbe zakona škodljive, in da bi bilo treba zakon, v kolikor v nadaljnji obravnavi ne bodo popravljene, zavrniti,« so glede predloga zakona o medijih ocenili v Združenju novinarjev in publicistov. 

Odbor DZ za kulturo danes obravnava zakon o medijih - 13. marca so poslanske skupine koalicije predlagale preložitev obravnave predloga zakona. Pojasnili so, da želijo na podlagi prejetih mnenj pripraviti ustrezna dopolnila, saj določene vsebine zahtevajo dodatna usklajevanja. Koalicijske poslanske skupine so tako vložile 46 dopolnil, poslanska skupina NSi pa dve. 

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so uvodoma pojasnili, da so bili v javni obravnavi zakona povabljeni na usklajevalni sestanek s predstavniki ministrstva za kulturo, kar pozdravljajo. »Nekatere naše pripombe je ministrstvo upoštevalo, drugih ni, nekatere pa so bile v zakon dodane pozneje povsem na novo in se o njih nismo imeli možnosti izreči,« so zapisali in pojasnili, da navajajo zgolj tiste določbe, ki jim oporekajo.

ZNP nasprotuje predlogu, da lahko država financira velike medijske hiše

V ZNP nasprotujejo predlagani določbi, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vire, v kolikor mu to odredi sodišče. »Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne more posegati niti sodna veja oblasti,« so poudarili in dodali, da lahko sodišče novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih - recimo v primeru groženj terorizma, javne varnosti in podobnih izjemnih primerih.

V ZNP nasprotujejo določbi, po kateri do finančne podpore niso upravičeni mediji, ki nimajo zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas. »Takšna določba onemogoča podporo ravno tistim medijem, ki šele začenjajo s svojim delom in bi bi bili podpore najbolj potrebni,« so pojasnili. Nasprotujejo tudi predlogu, da lahko država financira velike medijske hiše. Pojasnili so, da so te pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički (Pro Plus, Kolektor, DZS, Martin Odlazek …), zato ni razloga, da bi takšne medijske hiše financirala država. »V kolikor takšni mediji ustvarjajo izgubo, morajo za njihovo pozitivno poslovanje poskrbeti lastniki sami in ne država,« so ocenili in predlagali, da je namesto tega bolje, da se denar nameni podpori novim, neodvisnim medijem, ki bodo sposobni preživeti na trgu.

Preko zakona bi nadzirali in sankcionirali posameznike

Po oceni ZNP bi bila lahko ustavno sporna določba, da morajo tiskani mediji v kolofonu med drugim objaviti število tiskanih izvodov. »Določba je sporna predvsem z vidika enake obravnave medijev, saj podoben pogoj (denimo o dosegu gospodinjstev, klikih …) zakon ne zahteva tudi za ostale medije,« so opozorili. Poleg tega v ZNP nasprotujejo določbam, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. »V kolikor se ta določba ohrani, bi bilo nujno, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let,« so zatrdili in spomnili, da je hitro odločanje pred sodiščem v takih primerih predvideval osnovni osnutek zakona - iz katerega pa so bile te določbe iz njim neznanih razlogov črtane. V ZNP nasprotujejo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi t. i. vplivneži. »Gre za nepotrebno enačenje posameznikov z mediji, očitno v želji, da bi preko zakona, ki je v osnovi namenjen medijem, nadzirali in sankcionirali posameznike,« so opozorili in ocenili, da slednje lahko po njihovem prepričanju nadzira in sankcionira zgolj kazenska zakonodaja, ne pa medijski zakon oz. inšpektorat. 

Ministrica naj bi popustila Gibanju Svoboda

Predsedniki koalicijskih strank so se po informacijah N1 v ponedeljek dogovorili, da bo za presojo medijske koncentracije po novem pristojna agencija za varstvo konkurence (AVK) - pri tem naj bi Gibanju Svoboda popustila ministrica Asta Vrečko, ki je to pristojnost želela s kulturnega ministrstva prenesti na agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Na ministrstvu so pojasnili, da sta za presojo medijske koncentracije sicer primerni obe agenciji, vendar pa se je med pripravo zakona izpostavilo več pomislekov o potencialno preveliki koncentraciji odločanja pri samo enem regulatorju.

Direktor AVK Andrej Matvoz je za Delo povedal, da se glede tega z njimi nihče ni pogovarjal. Je pa mnenja, da za presojanje medijske koncentracije ne morejo biti pristojni, ker med drugim za to nimajo znanj. Poleg tega - po navedbah Dela - evropska direktiva o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, govori o tem, da AVK ni dovoljeno nalagati dodatnih zadolžitev, ne da bi bili ustrezno zagotovljeni pogoji za uspešno izvajanje tovrstnih nalog.

Po poročanju N1 pregled amandmajev sicer ne kaže, da bi bil zakon deležen večjih sprememb. Zala Klopčič, ki je ravno te dni ustanovila neprofitno društvo Nova smer, je januarja sprožila peticijo proti vmešavanju politike v družbena omrežja. Eden izmed razlogov za peticijo, je bilo pomanjkanje definicije vplivneža. V koaliciji so definicijo vplivnežev popravili tako, da so v zakonu navedli, da gre za posameznike, ki periodično objavljajo vsebine in ki imajo vsaj 10 tisoč sledilcev na vsaj eni izmed velikih spletnih platform. Določili so tudi, da se vplivnežem ne bo treba vpisovati v razvid medijev. Še naprej pa v koaliciji vztrajajo pri sankcioniranju prepovedi spodbujanja sovraštva in sovražnega govora v medijih z možnostjo izrekanja glob.

V stranki SDS so zahtevali nujno sejo komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti - ta je predlog zakona o medijih obravnavala v četrtek, pred današnjo sejo odbora pa je o predlaganih sklepih SDS opravila glasovanje. Komisija treh predlaganih sklepov ni sprejela. Eden od sklepov je predlagal, da komisija zaradi nedopustnih posegov v ustavno zagotovljene človekove pravice predlaga vladi, da pozove DZ naj predlog zakon o medijih zavrne.