V naših šolah vse več otrok, ki ne razumejo slovensko. Bi ta »predlog s terena« rešil težavo?

Tadeja Zabret

Vse večji delež priseljencev v slovenski družbi prinaša integracijske izzive. Da bi otroci priseljencev, ki jih je v slovenskih šolah vse več, lahko sledili pouku v slovenščini in zaradi jezikovne bariere ne bi bili izolirani od slovensko govorečega okolja, jih je potrebno jezika naučiti, poudarjajo v Novi Sloveniji. V državni zbor so vložili zakonski predlog, ki ta problem naslavlja z rešitvami, vzetimi iz okolja, kjer se na tem področju soočajo s številnimi težavami.

V letošnjem šolskem letu je v slovenskih šolah 16.636 učencev s tujim državljanstvom, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti 4.097. Delež tujih učencev je tako v lanskem šolskem letu znašal 8,6 %. Številni izmed teh otrok pa pouka v slovenskem jeziku ne razumejo. Tako se vse več osnovnih šol sooča z izzivom, kako naj otroke tujcev, ki se priselijo v Slovenijo, uspešno vključijo v pouk, če nimajo zadostnega predznanja slovenščine. Šolniki si pri tem želijo sistemskega pristopa.

Spremembe potrebne tako v korist otrok priseljencev kot tudi slovensko govorečih otrok

»Tujejezični učenci oblikujejo skupino znotraj razreda, med odmori se pogovarjajo v svojem maternem jeziku. Veliko število (tujejezičnih) učencev v razredu pa je vznemirilo tudi starše. Nekateri so otroke že izpisali iz kranjskih mestnih osnovnih šol. Vozijo jih v podeželske osnovne šole ter v sosednje občine, kjer so otroci priseljenci izjema. Številke izpisanih otrok niso majhne. Otroke izpisujejo tudi starši, ki so bili nekoč sami priseljenci. Svojim otrokom želijo zagotoviti kvalitetno osnovnošolsko izobrazbo, da bodo lahko nadaljevali šolanje na gimnazijah. Ne verjamejo, da učitelji lahko posredujejo dovolj znanja, če se morajo med poukom ukvarjati še s skupino otrok tujcev,« je situacijo iz prakse na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi predloga spremembe zakona o osnovni šoli orisala predsednica MO NSi Kranj Irena Dolenc, ki je kot prostovoljka Karitas tudi sama pomagala pri individualnem učenju slovenščine za tujejezične otroke v Kranju, kjer je ta problem izjemno pereč.

»Številni otroci priseljencev kljub naravno dani zmožnosti ne uresničijo svojih potencialov. V vseh večjih mestih, ne le v Kranju, Ljubljani in Mariboru, se je število priseljencev v zadnjih 10 letih skokovito povečevalo iz leta v leto. Šole so opozarjale na problem vključevanja in šolsko neuspešnost otrok tujcev,« je dejala Dolenčeva – a doslej so bila njihova prizadevanja zaman.

Problemi številni: ur slovenščine premalo, primanjkuje kadra in prostora, otroci sredi leta odidejo …

Po njenih besedah so zaradi velikega števila priseljencev v našo državo spremembe zakona o osnovni šoli nujne – za dobrobit otrok priseljencev in slovenskih državljanov. Ob trenutni ureditvi se namreč soočajo s številnimi težavami, ki jih je osvetlila Dolenčeva: Število ur slovenščine je premajhno za otroke, katerih jezik ni soroden slovenskemu jeziku. Otroke zelo moti, da odhajajo od pouka in s tem zamujajo redne ure pouka. Za ure slovenščine bi tujejezični otroci potrebovali več kot eno šolsko leto, a je izvedba tega problematična, saj primanjkuje tako kadra kot prostora. Otroci pa tudi neredno prihajajo k uram, k čemur delno prispeva tudi dejstvo, da nismo bili ciljna država priseljencev. Precej otrok skozi leto čez noč odide, ker so starši našli zaposlitev v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Zaradi neznanja jezika pa se otroci soočajo tudi s slabo samopodobo.

V NSi predlagajo spremembo zakona o osnovni šoli, po kateri bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vstopom v šolo opravili starosti prilagojen preizkus znanja slovenskega jezika. Če bi preizkus opravili, bi se normalno vključili v razred, v nasprotnem primeru pa bi se vključili v t. i. »pripravljalnico,« kjer bi se leto dni učili slovenskega jezika ter se seznanili s slovensko kulturo in običaji.

Praksa iz tujine za bolj kakovostno izobraževanje za vse

»Cilj predloga zakona je v zagotavljanju večje kakovosti izobraževanja in zagotavljanju pogojev za optimalen in uravnotežen razvoj otrok v OŠ – tako tistih, ki nimajo predznanja slovenščine – da bi lažje sledili pouku slovenščine, kot tudi tistih, ki predznanje slovenščine imajo, vendar zaradi sošolcev brez predznanja slovenščine celoten razred počasneje napreduje s snovjo. Zato morajo učitelji v času, ki ga imajo v razredu, posvečati več časa dodatni razlagi, s katero poskušajo zaobiti jezikovno oviro ali celo znižati zahtevano raven znanja,« je na današnji novinarski konferenci dejala poslanka NSi Iva Dimic.

Izpostavila je, da isti problem na podoben način rešujejo tudi v Nemčiji, Belgiji in na Finskem. Pouk se po tem letu učenja jezika predvidoma lahko izvaja brez težav, učenci pa lahko normalno napredujejo. Trenutno namreč po besedah Irene Dolenc prvo leto po vključitvi v šolo učenci priseljencev praviloma ponavljajo razred. Tudi s stroškovnega vidika tako dodatni stroški takšne pripravljalnice ne bi bili veliki, bi bili pa otroci intenzivno vključeni v integracijo, po kateri bi se lahko vključili v razred, pouk in družbo.

Problem v Kranju še posebej pereč

Ideja, ki jo predlagajo v NSi, izvira iz Kranja, kjer je v nekaterih razredih že tretjina tistih, ki slovensko ne znajo, njihovo število pa se povečuje.

Pouk je zato težko izvajati, otroci priseljencev mu ne morejo normalno slediti, se težje povežejo z vrstniki, šolanje pa je zanje veliko bolj stresno. Posebej problematično je tudi ocenjevanje teh otrok, ki že zaradi nerazumevanja navodil ne odraža znanja učenca. Do podobnega problema pride tudi ob pisanju nacionalnega preverjanja znanja – posebej, če naj bi ga učenec pisal v letu, ko se je v Slovenijo šele priselil in nima skoraj nobenega znanja jezika.

V Kranju so tako že lani predlagali spremembo zakona o osnovni šoli, kakršno sedaj predlaga NSi, a se tako pod prejšnjo kot tudi pod aktualno vlado doslej na tem področju ni premaknilo nič. Kranjski predlog je predvideval preverjanje govornega znanja slovenskega jezika za prva dva razreda OŠ, v višjih pa poleg govornega preverjanje tudi pisnega znanja jezika. Udeležba na pripravljalnici bi bila obvezna, na koncu leta pa tudi preizkus znanja s certifikatom o znanju jezika, ki bi bil vstopnica za vpis v redni pouk v naslednjem letu. Tovrstna pripravljalnica bi lahko potekala tudi za več šol skupaj.

Naročniška vsebina

Z istim problemom so se v Kranju soočili tudi v vrtcih. Mestna uprava je tam lani predlagala normativ največ treh otrok, ki ne govorijo slovensko, na oddelek.

Kako problem rešujejo trenutno?

Ministrstvo za izobraževanje sicer že desetletja financira ure dodatne strokovne pomoči (DSP) za poučevanje slovenščine, do katerih so otroci priseljencev upravičeni prvo in drugo leto po vključitvi v šolo. Število ur in upravičencih do njih se vsako leto povečuje, a po ocenah šolnikov je teh ur premalo. Šole se soočajo tudi z dejstvom, da nekateri učenci jezika ne znajo tudi po več letih bivanja v Sloveniji, nekateri zato šole ne zaključijo ali pa napredujejo v naslednji razred brez ustreznega znanja. Šole z več tujejezičnimi učenci sicer že sedaj lahko zaposlijo tudi dodatnega učitelja, ki se ukvarja le s temi otroki. Na Zavodu RS za šolstvo sicer pripravljajo tudi nove smernice za vključevanje otrok priseljencev v šole in vrtce, pripravljajo pa tudi izobraževanja na to temo ter spodbujajo izmenjavo dobrih praks.

Naročniška vsebina

Šole pa iščejo tudi dodatne rešitve. Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj tako med drugim izvaja sistem tutorstva, kjer učenci priseljenci, ki so že nekaj časa na šoli, prostovoljno pomagajo novim učencem v njihovem maternem jeziku, kar pripomore k boljši sprejetosti prišlekov, navezovanju stikov in krepitvi socialnih kompetenc za vse vključene. Na kranjskih osnovnih šolah priseljencem naproti prihajajo tudi s posebnimi brošurami, ki jih seznanijo s ključnimi informacijami v njihovem jeziku, tudi na govorilne ure prihajajo s prevajalcem.

Na območju Nove Gorice si prizadevajo, da bi se tuje govoreče učence razporedilo po več šolah v občini. Prav tako si želijo uvedbe posebnega statusa za te otroke.

V Slovenijo se je lani priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej. Pomembno so k temu prispevali državljani Ukrajine, ki se jih je v Slovenijo lani priselilo skoraj 6100 več, kot se jih je iz države odselilo. Največ tujcev, 36 %, se je sicer priselilo iz BiH, ki ji po številu priseljencev k nam sledijo državljani Ukrajine, Kosova, Srbije in Severne Makedonije. Lani se je pri nas rodilo 17.627 otrok, umrlo pa 22.492 prebivalcev. Naravni prirast je bil drugi najnižji po letu 1945, število rojenih na 1000 prebivalcev pa najnižje doslej. 15 % otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med njimi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (46 %); sledile so državljanke Kosova (20 %). Državljank držav drugih članic EU je bilo 11 %, največ iz Hrvaške.
Izbrano za naročnike
Svoboda, a ne govora
Ne razburja le Slavoj Žižek. Akademska levica na Zahodu upravičuje terorizem pod pretvezo dekolonizacije
Na Poljskem obrat proti levi – kaj to pomeni za Poljsko, EU in Ukrajino?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sviz: slovensko izobraževanje je na prelomni točki, kako odgovarjajo politične stranke?
  • 18. 02. 2026
Korak bližje ponovnemu potrjevanju delovnih zvezkov
  • 13. 11. 2025
Od korenin do kril – 70 let ZRSŠ
  • 09. 04. 2026