Župan vztraja pri gradnji parkirne hiše z vrtoglavo ceno in katastrofalnimi posledicami

Navkljub zmanjšanju skupnega števila parkirnih mest s 600 na le 250 se je vrednost garažne hiše pod ljubljansko tržnico povišala za kar 720 odstotkov. V proračunu za 2025 je MOL vrednost garažne hiše pod tržnico, ki naj bi glede na ocene Geološkega zavoda Slovenije iz leta 2008 stala le do 8,51 milijonov evrov, ocenila že na 36,7 milijonov evrov. Ta ocena pa je v proračunskih osnutkih za leti 2026 in 2027 nadalje poskočila na kar 61,3 milijonov evrov. Gradnja naj bi se pričela leta 2027, prihodnje leto pa bi začeli z arheološkimi izkopavanji. Trenutno še poteka postopek javne razgrnitve vloge za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja.

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je, po navedbah gradbenega inženirja Franca Maleinerja, leta 2008 v svoji primerjalni ekonomski presoji variant za garažno hišo pod tržnico oziroma v grajskem hribu izhajal iz medsebojno slabo ali celo neprimerljivih izvedbenih gradbenih cen avtocestnih predorov. Garažna hiša na Kongresnem trgu, za katero bi lahko rekli, da gre za primerljiv objekt, je bila namreč zgrajena šele leta 2011. In to v znatno boljših oziroma manj zahtevnih hidrogeoloških terenskih okoliščinah. »Na ta način je GeoZS pomanjkljivo ter nestrokovno določil bodočo izredno nizko končno okvirno oceno gradbenih stroškov posameznega parkirnega mesta zgolj s strani MOL – s favorizirane lokacije pod tržnico,« je opozoril Maleiner in dodal, da so istočasno pri GeoZS ocenili, da bi bili obe varianti pod Grajskim hribom »verjetno nekoliko dražji« – torej sploh niso podali okvirnih ocen gradbenih stroškov posameznih parkirnih mest. Po ocenah GeoZS naj bi stroški gradnje celotnega prvotnega objekta pod tržnico s prvotnimi 600 parkirnimi mesti znašali med 7 ter 8,51 milijoni evrov. Kasneje se je ugotovilo, da razpoložljiva uporabna gradbena površina pod tržnico dopušča zgolj do 250 parkirnih mest, vendar pa so pri izbiri lokacije pod tržnico še naprej trmasto vztrajali. 

»Garaža na tem mestu bo izredno draga in je po mojem mnenju tudi nesmiselna,« je že večkrat opozoril Maleiner, ki je izdelal obsežno strokovno mnenje. Sam ima na področju nizkih gradenj namreč vrsto let bogatih izkušenj, veliko je deloval tudi v tujini. Tako v strokovnem mnenju kot tudi sicer je že večkrat tudi pojasnil, da so nosilnost tal in hidrogeološke okoliščine na dotičnem območju izredno slabe. Tla so tam geološko različna, severni del tega območja je na primer znatno slabše nosilen kot južni del. Predvidena je AB diafragma s sidranjem, kar je na takem terenu praktično nemogoče, tudi zaradi bližnjih objektov. Tudi razpiranje je po oceni Maleinerja problematično, sploh pa obupno drago. Proti vzgonu bi bilo treba garažno zgradbo ščititi in obtežiti z ogromno količino betona. »Pri gradnji bodo naleteli na kolosalne težave, podtalna voda bi bila namreč skozi to garažno hišo zajezena med njeno južno steno in hribom ter bi si morala najti druge poti,« je opozoril Maleiner. Sedaj namreč pronica po okoli stometrskem širokem področju pod tržnico, nato pa bi morala iskati vrzeli med zgradbami. V teh zelo ozkih vrzelih pa bi takšna količina vode imela veliko večje hitrosti in tudi večje vlečne moči. Izpiralo bi zemljino pod fundamenti in okoli pilotov. »Zaradi izpiranja finih delcev zemljin bi nastajali nekontrolirani posedki – kar bi se odražalo v vidnih dodatnih razpokah objektov, v najslabšem primeru pa se objekti lahko začnejo tudi rušiti,« je napovedal Maleiner. Po drugi strani pa bi zmanjšana pretočna količina podtalnice nizvodno od opažene severne stene gradbene jame povzročila stalno neenakomerno lokalno znižanje gladine podtalnice ter s tem lokalno osušitev in gnitje glav lesenih pilotov, kakor tudi izcejanje, osušitev in posedanje do sedaj namočenih slabo nosilnih tal izpod semenišča in Plečnikovih arkad z ustreznimi katastrofalnimi posledicami.

Že pred 100 leti so tudi ugotovili, da diagonalno na območje tržnice proti Zmajskemu mostu poteka potresna prelomnica, ki je botrovala pri poškodbah liceja – ob potresu leta 1895 je bil namreč tako zelo poškodovan, da so ga morali porušiti do konca. »Nikakor se ne morem strinjati z izraženim mnenjem GeoZS, v katerem smatrajo varianto Vodnikov trg s stališča gradnje za manj tvegano, kakor varianto pod grajskim hribom, saj naj bi zaradi sorazmerno dobro poznanih geoloških razmer le-ta ne skrivala 'velikih presenečenj'. Izredno velika presenečenja bodo namreč po mojem mnenju povzročile ravno v njihovem mnenju hudo podcenjene in zato slabo strokovno obdelane hidrogeološke razmere,« je bil kritičen Maleiner.

Vodnikov trg se nahaja na območju širšega vodovarstvenega območja

Kakor so opozorili že tudi na GeoZS, bo treba posebej strogo in strokovno preučiti tudi vse možne vplive in morebitne omejitve ali zaščitne ukrepe pri varovanju vodnega vira Ljubljanskega polja. To bi bilo sicer pri obeh variantah v grajskemu hribu po inženirjevih besedah skoraj nepotrebno. Računati je torej treba še na zaščitne ukrepe za varovanje podzemne vode Ljubljanskega polja v skladu z Uredbo o varovanju vodnega telesa Ljubljanskega polja za oskrbo s pitno vodo mesta Ljubljane. Vodnikov trg se nahaja na območju širšega vodovarstvenega območja VVO III Ljubljanskega polja. »Objekt garažne hiše bi posegel v gladino podzemne vode, kar po Uredbi ni dopustno in bi bilo verjetno potrebno uveljavljati izjemo,« je pojasnil Maleiner. V Odloku o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del, se v 78.a členu (podzemne vode) za vse območje MOL-a navajajo obvezno veljavne zahteve oziroma omejitve za gradnjo podzemnih garaž z gradnjo pod gladino podzemne vode ali viseče podzemne vode – te omejitve po Maleinerjevi oceni zaenkrat niso upoštevane.

Ne da se spregledati niti posledičnih vplivov na arheološka ter kulturno zgodovinska nahajališča in objekte. V območju lokacije gradbene jame za garažno hišo se pod sedanjo tržnico nahajajo nikjer v tehnični dokumentaciji navedene srednjeveške obokane kleti frančiškanskega samostana (oziroma poznejšega liceja), ostanki mestnega obzidja z utrjenimi vzhodnimi vrati, ostanki obzidnega vogalnega stolpa itd. Njihova odstranitev, zaradi predlaganega sidranja ali razpiranja, bi povzročila kopico tehničnih težav, stroškov in dragih aneksov. »Sem velik nasprotnik tega. Riziko je prevelik, tla so slabo nosilna, spreminjajo se, morali bi uničiti samostanske ruševine,« je poudaril Maleiner, ki je v nadaljevanju opozoril tudi na grobnice naših plemenitašev, ki so s frančiškani sklenili časovno neomejeno pogodbo, da bodo tam pokopani, frančiškani pa bodo za njih molili. Iz frančiškanskih arhivov je razvidno, da gre za 17 grobnic z 280 pokopanimi člani aristokratskih družin. Za vsakega pa je še vedno veljavna pogodba za pravico do neoskrunjenega večnega počivališča.

Poleg vsega naštetega ima semenišče zaradi gradnje Mesarskega mostu že nove razpoke, Plečnikove arkade so tudi že poškodovane, tla so tam razpokana. »Tudi baročna knjižnica je poškodovana, freske razpokane,« je Maleiner ocenil, da se nam ponavlja Uršulinska cerkev – čeprav je bila garaža na Kongresnem trgu zgrajena na znatno boljših tleh, so se na okoliških stavbah pojavile nove razpoke. Poškodovani nosilni elementi nunske cerkve niso bili popravljeni, zavarovalnice so pokrile le kozmetične popravke, da se ne vidijo poškodbe. Na območju tržnice je na nekoliko boljših nosilnih tleh le stolnica – vendar bi ob gradnji garažne hiše na vseh okoliških zgradbah in objektih morali opravljati monitoring, še pred začetkom del pa bi morali sanirati nekatere stavbe (Semenišče npr. že sedaj ne zagotavlja več ustrezne potresne odpornosti). Kar stroške seveda le še dodatno poveča. »Nepotrebna, strokovno neodgovorna, brezobzirna, trmasta, ekstremno draga gradnja štirietažne podzemne garaže pod tržnico bi bila gradbeno še neprimerno zahtevnejša, bolj problematična ter posledično še znatno škodljivejša, kakor je bila gradnja pod Kongresnim trgom,« je ocenil Maleiner in dodal: »Dober inženir se uči na svojih napakah, pameten inženir pa na tujih napakah. Kakor pa kažejo številne gradbene napake na in okoli podzemne garaže pod Kongresnim trgom ter na in okoli Mesarskega mosta, pa nismo glede učenja na napakah ne prvo (dobri) in ne drugo (pametni).«  

Veliki stroški

Če naštejemo le nekaj faktorjev, ki gradnjo garažne hiše pod tržnico po Maleinerjevi strokovni oceni znatno podražijo. Zaradi visoke gladine podzemne vode bo »plavajoča« garažna hiša s skupno prostornino okoli 65.000 m3 izvedena kot neprepusten objekt. Črpanje ogromnih količin podtalnice zaradi nižanja njene gladine med gradbenimi deli, protivzgonski ukrepi ter zahtevana vodotesnost zgradbe so faktorji, ki bodo povzročili niz posledičnih izredno obsežnih gradbenih in obratovalnih stroškov ter dragih aneksov.

Nenazadnje so tu še nekaj milijonski stroški pričakovanih sanacij hudih poškodb okoliških zgradb ter objektov državno in svetovno zaščitene kulturne dediščine, vsled njihovega posedanja zaradi povzročenih nekontroliranih preusmeritev tokov podtalnice. Pri izdelavi AB diafragme (diafragma je trajna konstrukcija, ki poleg varovanja gradbene jame služi tudi kot obodna zagatna stena objekta), kakor tudi pri potrebnih tehnologijah injektiranja, pri uporabi tesnilnih materialov itd., se morajo uporabljati tudi sestavine, katerih uporaba v zaščitnih območjih pitne vode zaradi njihove škodljivosti ni dovoljena.

Tudi zaklonišče

Na podlagi dopolnjenih podatkov GeoZS primerjave je torej po inženirjevih besedah jasno razvidno, da bi bili gradbeni stroški podzemne garažne pod grajskim hribom najmanj desetkrat cenejši – parkirnih mest pa bi bilo 2,4-krat več. Pri gradnji garaže pod grajskim hribom (nad gladino podtalnice) ne bi bilo treba preusmerjati tokov podtalnice, posledično se okoliške zgradbe ne bi posedale. Poleg tega gradnja pod grajskim hribom tudi ne bi vplivala oziroma ogrožala zaščitne cone ljubljanske pitne vode ter ne bi poškodovala in uničevala državno in svetovno zaščitene kulturne dediščine.

»Povrhu vsega pa bi garažna hiša pod grajskim hribom lahko namensko služila tudi potrebam javnega zaklonišča,« je še predlagal Maleiner, ki med projektno dokumentacijo pogreša globini načrtovanja prirejene, ustrezno natančne predračune gradbenih stroškov in njihovo objektivno finančno konstrukcijo. »Sprašujem se, kako je sploh možno na podlagi tako pomanjkljive strokovne dokumentacije za projekt z deloma neznanim obsegom, načinom in potekom izvedb ter s katastrofalnimi posledicami gradnje, predvsem pa manjkajočimi predračuni skupnih stroškov gradenj, kakor tudi z neznano konstrukcijo financiranja celotnega projekta, zahtevati gradbeno dovoljenje,« je še povedal inženir Maleiner.