Urša Cankar Soares: Toleriramo LGBTQ osebe in spoštujemo njihovo izbiro načina življenja, a otroci niso kužki, da bi si ga zaželel in dobil

Urša Cankar Soares (foto: Tomo Strle, Domovina)

Urša Cankar Soares je koordinatorka letošnjega slovenskega Pohoda za življenje, ki bo potekal v soboto. Poklicno je montessori pedagoginja, zasebno pa mama in žena. Z vsem srcem pa si že leta prizadeva za zaščito nerojenih življenj. V intervjuju je spregovorila o svojem delu na področju ozaveščanja slovenske javnosti o splavu in njegovih tragičnih posledicah na življenje nerojenih otrok ter njihovih mater, ki se odločajo brez pravih informacij. Dotaknila se je tudi negativnega vpliva LGBT ideologije na življenje družin in otrok.

Ustavno sodišče RS je nedavno presodilo, da zakonska zveza zgolj moža in žene pomeni diskriminacijo istospolnih, kot tudi to, da se ne morejo postaviti v vrsto za posvojitev. Kako gledate na to odločitev in kakšni so vaši argumenti proti njej?

 Žalostna sem, da so to ugotovili. Žalostna sem, da je to sploh moralo ugotavljati ustavno sodišče. Ker zakonska zveza je res nekaj tako jedrnega, da se mi zdi, da ni prav nobenega prostora za neke manipulacije s pojmi in izrazi. Zakon je med moškim in žensko. Ne moremo iz tega izumiti nekaj novega.

Razum, da se nekdo želi poročiti, tudi sama poroka kot slavje sploh ni problematična. Vse to lahko narediš, če ti to nekaj pomeni, slavje, vse. Gre le za igro besed …

Tukaj moramo ločiti dve stvari. Ena so ljudje, homoseksualci, ki pač to so in to živijo. Njim ta agenda ni nekaj prioritetnega. Veliko se jih parad sploh ne udeležuje in se s tem ne identificira. Želijo pač samo imeti  mir in živeti svoje življenje. Druga stvar pa je agenda. Mislim, da je v ozadju predvsem to, kako bodo počasi normalizirali njihove ideje, ki so ideologija, in imam občutek, da prav izrabljajo slovenske homoseksualce.

Poglejte, koliko otrok se letno posvoji v Sloveniji. Redko dvajset na leto. Zdaj pa bomo zaradi tega spreminjali zakon. Mislim, da imajo cilj, da bodo naredili neko kvoto, recimo en otrok od desetih gre homoseksualnim parom in socialni delavci bodo tista zadnja stroka, ki bodo odločili. Vsak socialni delavec ve, da je za otroka boljše, da ima ženskega in moškega starša, obe vlogi. Kako boš odločil za nekega otroka, da je pa zanj boljše, da ima dve mami ali dva očeta?

Nam, ki se v Sloveniji oglašamo glede te teme, govorijo, da smo teoretiki zarot, da v teh členih sploh ne piše nič o tem, da si vse domišljamo, da ne bo nobenih operacij, hormonskih terapij otrok, promocije v šolah … Toda če pogledamo čez meje, se to dogaja in točno tako se je začelo. Mi toleriramo njih osebno in spoštujemo njihovo izbiro načina življenja, a njihove agende ne podpiramo in ji ne želimo ploskati, kot da je nekaj dobrega in pozitivnega. Ker ni.

Bili ste ena od udeleženk razprave o spremembah družinskega zakonika na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Kakšen vtis je na vas pustila razprava?

Najbolj me je pretresla aroganca. Gospod Kordiš je, tak kot je, to me ni tako presenetilo, toda ta vsesplošni odnos, ki pravi: »Vi nimate nobenih argumentov, mi pa jih imamo.« Pripeljali so eno socialno delavko, ki je rekla, da po vseh študijah ni nobenih razlik za otroke, v kakšni družini odraščajo, pa ni imenovala nobene študije. Očitali so nam vero, žalili škofe, šli so na zelo primitiven nivo, češ, da jim hočemo gledati v spalnice … Ne vem, tega me je najbolj strah v naši družbi, da ni nobene pripravljenosti za dialog. Res se sprašujem, ali smo zato mi krivi ali so krivi oni. Mi moramo to državo peljati naprej. Kje bomo našli skupno pot. Bomo vedno, ko se oblast menja, vse spremenili ali pa se bom začeli pogovarjati … To me je zelo razžalostilo.

Mi toleriramo njih osebno in spoštujemo njihovo izbiro načina življenja, a njihove agende ne podpiramo in ji ne želimo ploskati, kot da je nekaj dobrega in pozitivnega. Ker ni.

Kar me najbolj moti pri vsem tem, je to, da je vse zelo na horuk. Takoj so pokazali vse karte, niti ne skrivajo tega. Vse hočejo spraviti skozi po nujnem postopku, briga jih za vsa naša vprašanja, za vprašanja staršev, upravičene pomisleke … Niso za noben pogovor, obnašajo se povsem arogantno in brez občutka. Kako boš tako delal z ljudmi? Kje bomo prišli skupaj v pogovoru? Bomo samo kričali eden na drugega?

Pred dnevi sem šla na oddajo Arena, nobeden z njihove strani ni niti prišel. Toliko govorijo o tem, da želijo, da bo RTV normalna, s tem pa so pokazali, da zavračajo vsak dialog, ne želijo debate, soočenja mnenj. Govorijo o ljubezni, spoštovanju, enakosti, kot da jih nimajo, pa jih imajo, in kot da so oni lastniki teh pojmov.

Koalicijski poslanci trdijo, da s spremembami družinskega zakonika zgolj urejajo neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, ter trdijo, da spremembe nikomur ničesar ne jemljejo. Kako jim odgovarjate?

Ja, to je njihova mantra, ampak to ni res. Na dolgi rok ni res. Celica družine sta mož in žena. To moramo negovati in spoštovati, če pa rečeš, da je to samo ena od oblik družine, ta izgubi težo in pomen. In to bo vplivalo na naše družine.

Kaj pa ta argument, da je otroku lepše pri dvema dobrima mama kot pri slabemu očetu in mami?

Meni se zdi to zelo žaljivo do družin. Take mavrične družine, kot jim oni rečejo, obstajajo, in tudi oni vedo, da se je treba truditi. Je prav delati neko statistiko iz 99 % in 1 % in potem to primerjati … to enostavno ne zdrži logike. To je le njihova taktika, da opravičujejo svojo agendo.

Tudi otroci v t. i. mavričnih družinah so slovenski otroci. Tudi njihovi starši se trudijo po najboljših močeh. Dejstvo pa je, da če nima mame, mu manjka mama, če nima očeta, pa mu manjka oče. To so pač dejstva

Kje pa vidite možnost ureditve statusa za otroke, ki so v teh mavričnih družinah?

Tudi ti otroci so slovenski otroci. Tudi njihovi starši se trudijo po najboljših močeh. Dejstvo pa je, da če nima mame, mu manjka mama, če nima očeta, pa mu manjka oče. To so pač dejstva. Ja, moramo kot družba sprejeti vse te družine, ne moremo pa reči, da je to sedaj standard. Mi moramo povedati resnico. Primer: če otrok hodi po sredini ceste, je ljubezen do njega, da mu rečeš, naj ne hodi po cesti. Ni ljubezen, da mu rečeš, ja, naj kar hodi, kjer hoče … jaz ga spoštujem. Oni tega ne razumejo, a mi kljub temu moramo povedati resnico. Tudi če njim ni všeč.

Tako kot si ne želimo, da bi bilo več ločenih družin, ker si ne želimo, da bi otroci trpeli, tako si tu ne želimo, da bodo otroci odraščali v takšnem primanjkljaju. Jaz razlike ne vidim. Kdo smo mi, da si upamo otroku že v izhodišču odreči mamo ali očeta? Si predstavljaš, da boš kot socialni delavec podpisal za tega otoka, da on ne bo imel nikoli mame? Ali pa očeta?

Kajti oni mislijo, da so otroci pravica. Verjamem, da oni imajo to željo, da bi bili starši, ker to je naravno …

toda otroci niso nikogaršnja pravica. Jaz nimam pravice, da dobim še enega, tudi vi ne in tudi oni ne. Otrok nam je dan. Če po naravni poti ali po posvojitvi. Nam je dan in ni naša pravica. Otroci niso kužki, da bi si ga zaželel in dobil. Otroci niso luksuz ali ugodnost, niso statusni simbol.

Kdo smo mi, da si upamo otroku že v izhodišču odreči mamo ali očeta? Si predstavljaš, da boš kot socialni delavec podpisal za tega otoka, da on ne bo imel nikoli mame? Ali pa očeta?

Zagovornikom heteroseksualnih družin in zakonske zveze na levi očitajo nesprejemanje drugačnosti in nestrpnost. Se imate za nestrpno osebo?

Urša Cankar Soares (foto: Tomo Strle, Domovina)

Kaj naj rečem … Ne. Tudi v družini mojega moža je mavrična družina in mislim, da nisem nestrpna do njih. Živeti moramo drug z drugim. Skrbi me bolj, kar iz tega izhaja – razcvet nadomestnega materinstva, ki je trgovina z otoki, pa oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki je načrtno egoistična izbira, da ta otrok ne bo imel ali očeta ali matere. Ne moremo se postavljati v vlogo boga. To gre čez meje tvojih želja, da bi imel otroka.

Da feministke ne vidijo te tragike nadomestnega materinstva – zagovarjajo pravice že tako privilegiranih ljudi, ki si lahko kupijo otroka … prezrejo pa revne ženske, ki jim otroka za drobiž iztrgajo in prav tako prezrejo otroka, ki nikoli ne bo poznal svoje mame.

Poceni očitajo kristjanom, da imajo ženske samo za maternice, ki hodijo okoli, istočasno pa sprejemajo to, da ženske v tretjem svetu to dobesedno in za drobiž so. Videli smo, kaj se je sedaj zgodilo v Ukrajini, ko so se meje zaprle in so otroci teh nadomestnih mater obtičali tam; če to ni dvoličnost in hinavščina! To so ljudje. In točno to nam bodo porinili v naslednjem planu. O tem je bilo govora tudi na letošnji paradi ponosa.

Ni treba, da si psiholog, da bi lahko govoril o tem, ljudje to resnico naravno čutimo. Vsi normalni ljudje moramo na to pokazati s prstom in reči: Ne, to pa ne! Tega pa ne bomo dovolili. To so ljudje. Vsi smo poklicani, da se temu zoperstavimo. Kjer pač lahko. Mi smo poklicani, da branimo družino.

To soboto se, z začetkom ob pol desetih na Prešernovem trgu, obeta velik dogodek Pohod za življenje, ki je namenjen temu, da se širi zavest o vrednosti nerojenega življenja in alternativah splavu. Kakšne spremembe opažate v slovenski družbi v teh letih glede te teme?

Pohod imamo letos šele tretjič. Korona je malo prekinila vse skupaj. Na Hrvaškem, kjer jih imajo že dlje, opažajo, da se je spremenil odnos medijev do njih. Počasi so jih namreč začeli sprejemati. Prej so vedno govorili: »To so tisti, ki so proti splavu,« sedaj pa ne govorijo več tega, ampak uporabljajo njihove besede, govorijo o pohodu življenja, o nerojenem otroku, o življenju … tako da si tudi jaz to pri nas obetam. Da bi počasi to, kar želimo sporočiti, prikapljalo do ljudi. Da razbijemo predsodke, ker to so predsodki.

30 komentarjev

  1. Fino bi bilo če bi se gospa raje ukvarjala z izprijenostjo v Cerkvi kot instituciji, ki je stoletja zanikala obstoj homoseksualnosti in pedofilije v lastnih vrstah in to v kolosalnih številkah. Če jo res tako grozno skrbi zaradi otrok namreč. Ne vem kakšno bistveno spremebno naj bi pomenilo za otroka če bi imel dve mami ali dva očeta, glede na dejstvo, da v moderni družbi ni več trdnih vlog, ( oče v rudniku, mama v kuhinji ) niti ni več konvencionalne oblike preživljanja časa družine ( od pon- pet, od 7 – 14, prosti popoldnevi in vikendi ) pač pa je neka ogromna zmeda, v kateri glavne vloge igrajo babice in dedki, ponekod varuške, starejši bratje, sestre, itd. Otrok ima na voljo pester kolaž osebnosti, da od njih vleče zglede. Sicer pa se lahko nazadnjaki, ki se imajo za tradicionaliste zlomijo v svojem agitiranju, ne morej o pa mimo dejstva, da vse kar otrok potrebuje je ljubezen, razumevanje in varen dom, v katerem se ne boji biti takšen kot je in v katerem lahko vedno pričakuje podporo. Zanimivo je seveda tudi to, da ima Slovenska desnica vedno težave pri odločitvah US.

    • Samec, to je vaše mnenje, ki pa ni podprto z nobenim strokovnim argumentom. Spravljate se tudi na osebni nivo in očitate intervjuvanki stvari, ki nimajo z njo nobene zveze. Naj vas pa potolažim, da se Cerkev intenzivno ukvarja s problemom pedofilije. Za razliko od od vaše sodobne družbe, kjer se tega problema še nihče ne loteva. Da ne govorim o spolnem nasilju itd.
      Kakorkoli, bistveno pri tem vprašanju je, da nihče od t.i. sodobne družbe (kamor prištevate tudi sebe) ne upošteva pravic otroka. Kar je povezano tudi s tem, da se še niste soočili tudi s problemi pedofilije, spolnim nasiljem, migrantskim nasiljem, … Nasprotno pa se ”konzervativci” zavedamo tega. Seveda sodobne vloge s tem nimajo nobene zveze. Vsaka sodobna zveza bi to morala upoštevati. Vi pa prednost dajete odraslim ljudem, da si izmišljujejo pravice, ki jim ne pripadajo. Enako bi lahko invalid, ki zaradi svoje pomankljivosti ne more imeti otrok, lahko rekel, da mu to pripada. Ali pa če hočete bi lahko moški rekli, da imamo tudi mi pravico imeti otroka, čeprav ga ne moremo spočeti. Ker ta sodobna znanost nam pa že mora to omogočiti na nek način. Lahko gremo še dlje in rečemo, da danes se kot moški počutim ženska in zato bom šel na ženski WC.
      V osnovi gre za to, da se relativizira vse, kar je do zdaj obstajalo. Pomeni, da lahko tudi rečemo, da 1+1 ni več 2 ampak je danes zame 3, jutri bo pa 2. In da je to moja pravica. Saj sem svoboden človek in v svobodnem svetu lahko razmišljam, kot mi paše.
      G. Samec, upam, da sem vam razsvetlil problematiko, ki jo zagovarjate. Glede US pa vam moram povedati, da njihova odločitev ni bila sprejeta soglasno in bi vam svetoval prebrati ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov. Namreč tam sta napisala, kaj posledično pomeni ta odločitev US in da so s to odločitvijo povozili ustavo ter povzročili neustavnost nekaterih zakonov in celo dela zakonodaje. Pomeni, da je njihova odločitev nepravilna, saj so v neskladju sami s sabo. Namreč US imamo zato, da nam razlaga ustavo oz. zakonodajo, ki sloni na naši Ustavi. Zdaj so pa svojo odločitev napisali v nasprotju s členom ustave, ki se dotika varovanja družine in njenih sestavnih delov. Pomeni, da je najprej potrebno spremeniti ustavo, da bi lahko sploh legitimno sprejeli takšno odločitev. Ustavo pa lahko spremeni samo DZ z 2/3 večino.

      • Moje mnenje sledi prepričanju, da smo vsi ljudje, da imamo torej vsi enake želje in pričakovanja in je popolnoma nerazumno, da bi istospolnim parom omogočili poroke, ne pa tudi družine. Osnovna tendenca poroke je namreč imeti družino. Ljudje, ki si družine ne želijo imeti, se ponavadi ne poročajo. Vse ostalo, nimam komentarja.

      • Samec je res nerazsoden človek.
        Misli, da so vse njegove želje – USTAVNE, kot pribito…

        Prišel bo dan, ko bo U.samec zahteval, da je njegova ustavna pravida – VOZITI LETALO. Če bo US odločalo politično, mu bo celo ugodilo.
        In če bo potem letalo strmoglavilo, se bodo U-samčevi prijatelji čudili, kako je do tega prišlo, saj mu je dalo mnenje za vožnjo – US.
        Te razlage so res NAROBESVET.

      • Samec, ne vem kako je lahko razumno, da istospolni pari lahko imajo otroke, če jih že po naravni poti ne morejo imeti. Zdaj pa pravijo, da je to njihova pravica. Daj mi razloži, kako je lahko nekaj tvoja pravica, če tega po naravni poti ne moreš imeti?
        Kot drugo pa me zanima, zakaj nimaš komentarja na pravice otrok in na strokovne argumente. Pomeni da, takoj diskriminiraš osebo, ki je del tega procesa. Pa ravno vi stalno vpijete, da moramo biti proti diskriminaciji in da moramo ljudi sprejemati takšne kot so. Z vsemi pravicami. Torej po vaše otroci niso ljudje, saj nimajo pravic.

    • No, povej, uroš, kako bo neka ženska pokazala otroku, kako biti moški, kako biti mož ženi, kako kot moški skrbeti za družbo in biti koristen? Predvsem sin bo eksistencialno pogrešal to vzgojo. Otrok ne potrebuje samo ljubezni, potrebuje vzor odnosov, potrebuje videti moškega, kako se obnaša do žensk, kako se obnaša do svojega sina/hčere, do svojega očeta, da ga spoštuje na primer, da spoštuje in varuje vse ženske, pa kako se pravilno živi svojo spolnost, moški imajo veliko večje probleme s svojo spolnimi potrebami (tega ženske sploh ne razumejo), kako bo ena ženska pokazala to svojemu sinu?? Pa to je samo ena stvar.
      To, da potrebuje otrok samo ljubeče okolje je larifari, besedna igra, ki se lepo sliši. zloraba.
      Ni nadomestila za odnos mama-otrok in ni nadomestila za odnos oče-sin/hčerka, za razliko z odnosi z drugimi odraslimi osebami ti odnosi potekajo 24 ur na dan, ne pa samo, ko ti ustreza. In ni treba biti noben strokovnjak, da to veš. Samo sprenevedate se.

      • Nimam odgovora. Ampak če je Sanna Marin odrasla v premierko in to najmlajšo premierko kadarkoli v EU….se vam zdi, da je z njo kaj narobe?
        Nič se ne sprenevedam, za razliko od nekaterih tule, nimam nobenih slabih misli. Večkrat sem izjemno napadan zaradi mnenja in potem tudi sam postanem piker v besedah.
        Ergo, ne vem, gospa Irena, ampak ponavljam, trdno verjamem, da morajo imeti vsi ljudje enake pravice in možnosti za svojo srečo. Ali je treba jemati družino tako strogo tehnično? Zame je lahko družina tudi človek in pes. Če drug drugega osrečujeta je to naravno, vseeno se mi zdi, kaj si drugi mislijo o tem. In če dve ženski osrečujeta drug drugo in živita skupaj, potem je to osnovna celica družbe- družina. V družini, pa so otroci naravna stvar. Nimam nikakršnih strokovnih indicev, mislim pa, da če bo otrok ljubljen in bo čutil podporo od obeh mam, verjetno ne bo ves čas iskal očeta. Ker kot vemo je ogromno zlomljenih družin in če vemo, da tudi otroci iz zlomljenih družin odrastejo povsem normalno…čemu ne bi odrasli v ljubeči družini dveh mam?

      • Uroš.samec, kako naj imajo vsi ljudje enake pravice, če morajo še homoseksualce delati heteroseksualci in če jim morajo delati celo otroke.

        Torej so homoseksualci celo privilegrani v primerjavi s heteroseksualci.

        Očitno bo treba v boj za staro pravdo!

    • Uroš, niste zaman Samec – očitno nimate ne lastne družine ne lastnih otrok, tako kot jih nimata ne Lukec ne Kordiš.
      A vseeno se vi trije na veliko širokoustite, da je vse, kar otrok potrebuje, samo ljubezen, razumevanje, varen dom in brezpogojno podporo.

      To seveda ne drži.
      Otrok potrebuje predvsem zdravo družinsko okolje in zdravo vzgojo.
      Kaj otroku pomaga brezpogojna starševska podpora, če ga starši podpirajo v slabem? Če npr. starši otroka navajajo h kraji in ga vsakič nagradijo za uspešno krajo, bo otrok prepričan, da je kraja način za pridobivanje starševske ljubezni in potrditve.

      Mimogrede, ali ste mogoče vi sami imeli hkrati dve mami ali dva očeta??
      A da niste?
      Ja, kako pa potem veste, da za otoka ne bilo nič bistveno drugače, če bi imel dve mami ali dva očeta?

      • Koliko otrok imam nima nobene zveze. Za svoje otroke sem kar dobro poskrbel, hvala. Iz kakšne ste pa vi? Nezmožen sprejeti alternativno mnenje, vsako nestrinjanje rezultira v besedno nasilje, poniževanje in diskreditacijo. So vas tako vzgojili ali je to odraz tegob vašega odraščanja?
        Vse vaše navedbe izpadejo smešno, ko pogledamo koliko je nesrečnih, nezadovoljnih, depresivnih in posledično destruktivno nastrojenih otrok iz družin, kjer sta mama in oče. Še drugače, kaj so potem otroci, ki zaradi težav staršev odraščajo ob zgolj materi ali zgolj očetu? In končno, kaj so potem otroci, ki odraščajo v ustanovah brez enega in drugega ?

      • Uroš Samec, iz vašega komentarja, kjer ste popolnoma izpustili omembo vzgoje, sklepam, da nimate lastnih otrok.
        Sicer bi iz izkušenj vedeli, da ljubezen, razumevanje, varen dom in brezpogojna podpora niso vse, kar otrok potrebuje.
        .
        Otrok nujno potrebuje tudi vzgojitelje, ki mu predstavljajo zgled in mu znajo postaviti tudi meje, da se lahko razvije v zdravo socializirano in odgovorno odraslo osebo. Prvi vzgojitelji so starši, torej mama in oče, šele ko starši iz kateregakoli razloga umanjkajo, pridejo na vrsto drugi možni skrbniki.
        Dobri starši nikoli niso samo brezpogojno ljubeči, temveč morajo biti kdaj pa kdaj tudi strogi vzgojitelji, ki otroku jasno povedó, da je narobe ravnal ali nekaj narobe naredil, celó večkrat mu morajo isto ponoviti, preden si bo otrok zapomnil in upošteval starševske napotke.

        Po mojem prepričanju dve ženski ne moreta nadomestiti očetovske, to je moške vzgojiteljske vloge, kot tudi dva moška nikakor ne moreta nadomestiti materinske, to je ženske vzgoje.

        Nihče ne trdi, da v družinah, kjer sta prisotna oba roditelja, ne more biti nič narobe. Seveda je lahko marsikaj narobe.
        A to ne spremeni dejstva, da so otroci, ki odraščajo samo z enim staršem, prikrajšani za drugega starša in ne spremeni dejstva, da so sirote prikrajšane za oba starša.

        Uroš Samec, prosim, navedite konkretno, kje in kdaj ste v mojih komentarjih zasledili besedno nasilje, poniževanje in diskreditacijo??

      • Svoje samopomilovanje prihranite za koga drugega. Od neprimernega namigovanja v osebnih lastnostih, obračanja besed, pripisovanja pritlehnosti k zgolj svobodni izbiri do alternativnega mnenja, zanikanja dejstev, zavajanja, deskreditacije vsega, kar vam ni lastno in blizu, od političnih strank, kulture, mesta Ljubljane, do nizkotnih ugibanj o moji družini. Vmes pa vse po spisku po desničarski ideologiji. Ko zmanjka argumentov, pridejo na vrsto žalitve. Lahko se zlomite v svojih agitiranjih gospod Madison, ampak to pač ste. Skrajni desničar. Vaša mnenja izražajo simpatijo do vsega, kar je kontra levi ideologiji, pa čeprav je povzročilo gorje, žrtve in kataklizmo. Ampak to je vseeno. In kar je najbolj žalostno od vsega je to, da se preporod desnice v Sloveniji ne more zgoditi, ker je takšnih kot je dr Logar premalo in ker je vsaj 85% podpornikov SDS točno takšnih kot ste vi. Zato ponavljam, na obrobje spadate gospod Madison, Bog ne daj, da se še kdaj prebijete v ospredje.

    • Kaksen neumen argument v bran istospolnemu paru, ki ‘ima pravico’ imeti otroka. Dejstvo: otrok potrebujem seme in maternico, da se rodi. In v primeru mavricnih druzin to ni mozno. Zato to ni v skladu z naravo in je umetno ustvarjena situacija. Otrok ni lastnina, zato tudi rojstvo ni pravica ampak je dar. Ko boste to dojeli, boste dojeli, da se gre v ozadju agende lgbt za trgovanje z otroki…kar seveda v tem primeru to je.

  2. Otrok je podarjen paru, ni pravica!
    To zagotovo vemo tisti zakonci, ki imamo manj otrok, kot smo si jih želeli.
    Še bolj boleče to vejo zakonci, ki jim sploh ni dano, da bi objeli svoje dete.

    Ima pa otrok pravico do ljubečih staršev.
    In če iz kakršnegakoli vzroka otrok nekje te pravice ni deležen, imamo ustanove, da ga prestavijo v bolj ljubeče okolje.
    Bog obvari, da bi te ustanove kdaj zlorabljale svoje poslanstvo!

    Zato PRIDEM NA POHOD !!

  3. Podpiram in občudujem delo g. Urše. Zbrala je pogum, da je stopila korak naprej, se izpostavila in začela ozaveščati o pravicah otrok. Od spočetja naprej ima vsak otrok pravice, kot jih imam jaz. Prva pa je pravica do življenja. Upam, da se ji pridruži čim več podobno mislečih. Korak po koraku bo informacija pritekala v zavest ljudi. Žalostno je da MSM v Sloveniji ignorirajo vso to dejavnost, če pa že omenijo jo etiketitajo slabšalno. V družbi bi morali gojiti dialog, kjer bi se upoštevalo tudi tako mnenje. Sedaj se pa vsiljuje ideologija peščice ljudi, kot da je edina pravilna. Dejansko manjšina terorizira večino s pomočjo “varuhov resnice”, ki niso sposobni soočiti dejstev, ampak nasprotna mnenja označujejo za nestrpna, homofobna, fašistična….

  4. Želim si biti slaven pevec, pa nimam posluha, želim dosegati rekorde v plavanju, pa imam šibka ramena, želim početi filigrantske stvari, pa imam čokate prste, želim si slikati, pa nimam nobenega smisla za barve in oblike. Ne preostane mi drugega, kot da opazujem tiste, ki te sposobnosti imajo. Ko bo samec zmožen sam roditi otroka ga bo lahko imel. Za zdaj ga lahko le neki revni materi za drobiž iztrže iz naročja . Se samci zavedajo, da se med nosečnostjo med materjo in otrokom stke nevidna vez, ki se je ne da kar tako pretrgati. Vseh želja se pač ne da uresničiti! Da vam, raznim samcem niti na misel ne pride, da bi naše otroke postavljali pred ogledalo, kjer se naj sprašujejo o svojem spolu. Naj se pohabljajo, če niso tisti hip zadovoljni s tem kar so, naj bodo do konca življenja na harmonski terapiji? Bi to radi? To se po svetu dogaja, še imamo čas, da se temu izognemo!

    • Verjetno ste zmedena oseba. Najprej nimam pojma zakaj me rinete v LGTB ideologijo in teorijo spreminjanja spola? Govorimo o tem, ali smejo istospolni pari posvojiti otroke. Moje mnenje je, da pač smejo, kot tudi enako meni US. O spreminjanju spola nisem govoril. Potem nimam pojma kaj naj bi pomenilo tisto o drobižu in materi. In končno, ne vem čemu naj bi se izognili? Istospolnim? Kristus, vi ste pa tisočletja prepozen. Pa še neobvezno, torej za vas je za otroka bolje, da odrašča v neki ustanovi brezosebno vzgajan in neljubljen, kot da bi bil del družine v kateri sta recimo dve mami ali dva očeta, ljubljen in v povezani zgodbi? In to naj bi bilo krščansko?

      • Samec, zdaj pa vas vprašam sledeče. Ali smem biti bogat? Verjetno smem. Osnovnih pogojev za bogastvo nisem imel zaradi družine, ki mi to ni omogočila. Zdaj torej zahtevam od vas, da mi omogočite življenje bogataša. Ker v primerjavi s tistim, ki je te pogoje imel (bogata družina) sem jaz diskriminiran saj nisem imel enakih začetnih pogojev.

      • Kot bob ob steno!!! LGBT, mavrični pohodi, homoseksualnost, trans seksualnost, vse to je voda na mlin razgradnji klasične družine. Na piedestal postavljati homoseksualne družine je neumnost, ker so že po statistiki bolj nestabilne kot klasične družine. Izpostavljate eno redko uspešno zgodbo, pa niti ne veste kakšna je zgodba njene, recimo, razširjene družine. Nihče ne preprečuje homoseksualnim skrb za njihove otroke, ki so jih dobili iz predhodnih heteroseksualnih zvez, proč pa kremplje od naših otrok. Klasična družina je bila formirana že mnogo prej kot je nastalo krščanstvo in je kljub najrazličnejšim težavam preživela do današnjega dne. Namesto, da bi se ukvarjali s klasičnimi družinami, da bi jim pomagali, da se ne bi bali, kako preživeti kakšnega otroka več, se ukvarjamo s peščico ljudi, ki bi radi dobili nekaj, kar narava ne omogoča. Še huje je to, da se že tako prikrajšane otroke, že v štartu ponovno prikrajša.

  5. Kar se tiče neprimernosti posvojitve otrok s strani LGBT oseb, sem se že razpisala, a nisem prejel nobene replike: https://www.domovina.je/ustavno-sodisce-odpravilo-zakonsko-zvezo-moza-in-zene-ces-da-je-neskladna-z-ustavo/#comment-153597
    Kdor želi diskutirati o moji argumentaciji, mi lahko odgovori tukaj.

    Gospodu Urošu pa bi želel nekaj sporočiti. Gospod, izredno nestrpni ste! Pravite, da ste zaradi svojih mnenj napadeni in posledično pikri, a že tu ste imeli prvi komentar na temo (nič napadeni), v katerem ste nas označili za nazadnjake. Podobno ste v članku o zboru za družino neizvano žalili ljudi, s katerimi se ne strinjate:
    “Takšne nore domislice imajo lahko le skrajni desničarji, ki jim ploskajo le verni podložniki Twitter pokveke. Fuj. Bruhamo.”
    Lepo se je delati, da ste ovca med volkovi, a je v resnici ravno obratno. Ne podpiram osebnih napadov, ki jih tudi vi doživljate, ampak nikar se ne delajte, da niste vi tisti, ki prvi vrže kamen.
    Kar se pa tiče mnenja, da otrok potrebuje samo ljubezen, razumevanje in varen dom, pa absolutno ne drži. Razvojna in družinska psihologija vam žal oporekata.

Komentiraj