Udarec za Slovence, ki so investirali v zeleni prehod: prihaja bistvena podražitev za lastnike sončnih elektrarn in toplotnih črpalk

Prihodnje leto prihaja nov način obračunavanja omrežnine. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca elektrike naj bi bila omrežnina po novem načinu obračunavanja, ki bo uveljavljen 1. julija 2024, brez sprememb porabe nižja, zagotavlja agencija za energijo. Koliko jim gre verjeti, smo razčlenili v članku z naslovom: Prihaja nov obračun omrežnine: Kaj morate vedeti o zapletenem sistemu in kako vas lahko udari po denarnici.

V vsakem primeru bo omrežnina za odjemalca s toplotno črpalko in polnjenjem električnega avtomobila ter sončno elektrarno višja, kar pa je, ironično, v ostrem nasprotju z logiko zelenega prehoda.

Prva novost je razdelitev leta na višjo in nižjo sezono. Višja sezona bo trajala od novembra do vključno februarja, nižja sezona pa od marca do vključno oktobra. Druga novost je pet časovnih blokov, ki so določeni glede na obremenjenost omrežja. V časovnem obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno, bo omrežnina najdražja in obratno. Znotraj posamezne sezone se bodo zvrstili štirje časovni bloki, v sklopu teh pa trije znotraj enega dne – dnevi bodo ločeni na delovne dni in dela proste dni.   

Obetajo se tudi spremembe na področju obračunske moči in obračunavanja omrežnine. Obračun po novem temelji na obdelavi 15-minutnih vrednosti naprednih števcev električne energije, določen je tudi način izračuna mesečnega zneska omrežnine za prenos in distribucijo uporabnikov sistema, ki se jim 15-minutne meritve za prevzeto energijo ne evidentirajo. Distribucijski operater bo glede na podatke o naši pretekli porabi vsako leto izračunal dogovorjeno obračunsko moč za vsak posamezni časovni blok za naslednje leto. 

500-odstotna podražitev 

Kot je za Domovino povedal mag. Gregor Novak, strokovnjak za elektriko in soustanovitelj energetske tržnice Sun Contract ter podjetja Sonce Energija, je problem tega sistema, da se bo zimski blok – od novembra do konca februarja – podražil za kar petkrat. Ta izredna podražitev bo po žepih udarila vse, ki plačujejo elektriko, še najbolj pa tiste, ki so šli na t. i. zeleni prehod – toplotno črpalko, električni avto. 

»Tisti kupci, ki imajo zelo malo porabe ter so ostali na fosilnih gorivih, bodo lahko plačali celo manj, kakšnih 5 odstotkov; tistim, ki so investirali v zeleni prehod, pa se bo precej podražila priključna moč. Recimo primer: nam, ki smo investirali v sončne elektrarne, se bo strošek povečal za približno 100 odstotkov na mesec,« opozarja Novak. Z njegovega vidika je ta ukrep povišanja omrežnine nepošten. »Razumem, da se več denarja potrebuje zaradi potreb po investiranju v omrežje. A obremenilo se je prav tiste, ki so pomagali k zelenemu prehodu, k zmanjšanju porabe fosilnih goriv. To se mi zdi nekorektno in nelogično,« pravi Novak. »Zdi se, da je ukrep pripravljal nekdo, ki nasprotuje obnovljivim virom in zelenemu prehodu.«

Nerazumljivi, nelogični in nepošteni ukrepi 

Sončna elektrarna se, predvsem večjim porabnikom elektrike, sicer še vedno splača, saj ni treba plačevati električne energije, če imamo svojo, tudi omrežnine na energijo, za uporabo omrežja, ni treba plačevati. A fiksni strošek, torej omrežnina za priključno moč, se bo povečal. Tistim, ki imajo 25-amperske varovalke, se bo povišal za 100 odstotkov, tistim, ki imajo manjše varovalke, se bo povišal za okoli 70 odstotkov, pravi Novak. 

»Spet lahko vidimo, da se jemlje tistim, ki so investirali v zeleni prehod. Meni so ti ukrepi nerazumljivi, nelogični in tudi nepošteni. Lahko razumem, da se neke stvari dražijo, a nobene potrebe ni, da se dražijo tako ekstremno in nesorazmerno tistim, ki so dejansko pomagali, da se Slovenija čim bolj približa ciljem iz leta 2020 – 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov.« Kot opozarja Novak, tega nismo dosegli, zato smo ravnokar plačali 11 milijonov kazni za statistični prenos obnovljive energije, ker nam je manjkala več kot ena teravatna ura električne energije iz obnovljivih virov, kar smo bili dolžni narediti. »In ta denar bo šel prav iz tistega fonda, ki podpira obnovljive vire. Sedaj imamo torej fond za plačevanje kazni, namesto da bi ta fond uporabljali, da bi bili ljudje samooskrbni,« je oster energetik. 

V ozadju je nekaj logike, a sistem bi moral biti enostavnejši 

A novi sistem vseeno ima tudi prednosti. Zmanjšati skuša omrežninsko obremenitev na uporabljeno kilovatno uro, večjo obremenitev pa prenaša na fiksni del – omrežnino za priključno moč. Kot je prepričan Novak, je ta logika v redu – spodbuja se večjo dinamiko trgovanja oziroma optimizacije energije. A ker je sistem precej kompliciran, ni druge opcije, kot da se optimizira z informacijskimi sistemi, ker ljudje sami tega ne morejo več fizično delati zaradi kompleksnosti.  

»Sistem bi moral biti enostavnejši, tako da ga ljudje lahko razumejo. Lahko bi bil zapeljan v to smer, kot so šli, da so fiksni del malo bolj obremeni, variabilni pa manj. Ampak ne na tak način, da se penalizira ljudi, ki pomagajo pri zelenemu prehodu. V Sloveniji smo namreč v zadnjih sedmih letih investirali milijardo evrov v sončne elektrarne, naredili smo za več kot tisoč megavatov sončnih elektrarn. In večina tistih, ki smo v to investirali, zdaj za to dobivamo 'penale'. To je čisto skregano s pametjo.«

Če ne bo državne pomoči pri baterijah, bo prehod na obnovljive vire zastal 

V Sloveniji že danes potrebujemo dodatnih tisoč megavatov energije iz obnovljivih virov, da bi ulovili zahteve iz leta 2020 ter se izognili plačevanju kazni, pravi Novak. Po eni strani imamo tako pritisk, da pohitrimo investicije v obnovljive vire, hkrati pa imamo oviro pri omrežninskem sistemu.  

»Da pridemo iz tega primeža, vidim dve rešitvi. Ena je, da vsem novim strankam ponudimo sistem sončna elektrarna plus baterijski hranilnik. S tem zmanjšamo priključno moč, saj iz omrežja jemljemo zelo malo oziroma nič. A baterijski hranilniki so še vedno dragi, zato rabimo podporo. Če bo podpora takšna, da bo pokrila baterijske hranilnike, bodo šle investicije v obnovljive vire lahko naprej, sicer bodo zastale in bomo drugo leto plačali še več kazni. Za tak ukrep imamo sredstva, a se je treba podvizati, da se sistem postavi,« je prepričan Novak. 

Druga rešitev, ki je bila delno narejena, pa je sistem investicij v večje sončne elektrarne ter hranilnike. Borzen je to naredil konec oktobra, izdal je razpis, kjer je podprl tovrstne projekte, a razpis se je zaradi porabe sredstev praktično zaprl v osmih dneh. Če bi to ponovili – kot pravi Novak, je sredstev dovolj – bi se večje sončne elektrarne lahko še bolj gradile. 

»Praktično ima država vse v rokah, da pohitri ta postopek, a to se na žalost v zadnjem letu ni zgodilo. Občutek imam, da se čaka na ministrstvo, to pa je pasivno. In stvar potem enostavno stoji in se ne zgodi nič. Dvigniti moramo našo produkcijo sončnih elektrarn na 700–800 megavatov letno, če želimo ta trend ujeti, bojim se pa, da bomo naslednje leto to zmanjšali in ne povečali, če bo tako ostalo,« zaključi Novak.