Prihaja nov obračun omrežnine: Kaj morate vedeti o zapletenem sistemu in kako vas lahko udari po denarnici

V začetku letošnjega leta je v slovenski javnosti odjeknila novica, da se bo z začetkom leta 2024 korenito spremenila položnica za elektriko. Izvajanje novega sistema obračuna omrežnine je bilo nato zamaknjeno za pol leta – po novem se bo začelo 1. julija 2024. Do zamika je prišlo zaradi zamud z objavo novih tarif in zaradi nepripravljenosti informacijskih sistemov dobaviteljev elektrike. 

Konec novembra smo uporabniki le dočakali nove omrežninske postavke, na podlagi katerih lahko v polnem obsegu prepoznamo vpliv novega omrežninskega akta. 

Primerjava zimskega stroška omrežnine po starem in novem sistemu (za gospodinjstvo s toplotno črpalko) kaže na 8-kratno povišanje zneska za obračunsko moč, kar se skupno odraža v 82 odstotkov višji omrežnini. Še posebej bodo morali biti pozorni imetniki električnih avtomobilov in toplotnih črpalk – ob neprevidni uporabi se bodo namreč držali za denarnice.

Kaj sploh lahko stori povprečen odjemalec, da bi se pripravil in odzval na spremembe? Ne prav veliko. Dve sezoni, pet časovnih blokov, nov izračun obračunske moči, zaračunavanje presežkov obračunske moči – vse to je treba primerno umestiti v matematični izračun in nato posamezne naprave aktivno upravljati. Je to za povprečnega odjemalca realno? Presodite sami.

Kaj sploh je omrežnina?

Omrežnina je ena od postavk na računu za elektriko (do sedaj je predstavljala približno tretjino računa) in je namenjena pokrivanju stroškov elektrooperaterjev, ki se nanašajo na razvoj, obratovanje in vzdrževanje omrežja.

Kako se je omrežnina obračunavala do sedaj?

Na dosedanjih položnicah je odjemalec plačeval postavki za obračunsko moč in omrežnino (po veliki in mali tarifi ali pa enotni tarifi). Obračunska moč je bila fiksna in odvisna od velikosti varovalk, omrežnina pa je bila povezana s porabo energije in tako variabilna. Na spodnji sliki vidimo primer trenutnih postavk za omrežnino.

Primer obračuna omrežnine na položnici:

Kaj se bo spremenilo?

V drugi polovici leta 2024 bo začel veljati precej bolj zapleten cenik z desetimi tarifami. Spremenila se bo tudi definicija obračunske moči, ki bo po novem določena s strani elektrodistributerja na podlagi povprečja treh najvišjih moči v zadnji višji sezoni. Uporabnik pa jo bo glede na svojo pričakovano porabo lahko določil tudi sam. V primeru preseganja obračunske moči se bo odjemalcu obračunala presežna obračunska moč. Nov sistem bo tako izrazito neugoden za porabnike, ki bodo nepremišljeni.

Obračun bo še vedno razdeljen na obračunsko moč in omrežnino za porabljeno energijo – ključna razlika pa bo v cenah za posamezno sezono in posamezen časovni blok. V višji sezoni – zimski meseci od novembra do februarja – bo recimo najdražji blok trajal od 7:00 do 14:00 in od 16:00 do 20:00, torej praktično skozi celoten dan, ko smo odjemalci aktivni. Ure posameznih blokov so predstavljene na spodnji grafiki.

Časovna razdelitev časovnih blokov po sezonah, obdobjih in urah:

Kako se bodo spremembe odražale na položnici?

Vzemimo primer gospodinjstva, kjer pozimi za ogrevanje uporabljajo toplotno črpalko, poleti se hladijo s klimatskimi napravami, sicer pa imajo v uporabi standardne aparate, kot so pečica, indukcijska plošča, pralni stroj ... 

Recimo, da je bila pri starem sistemu obračunska moč 10 kW, za katero je bilo treba na mesec odšteti 7,7 €. V primeru novega sistema smo za zimske mesece vzeli obračunsko moč 14 kW. Ob upoštevanju, da bo uporabnik še naprej istočasno uporabljal toplotno črpalko, pralni stroj, indukcijsko ploščo in ostale naprave večjih moči, smo prišli do zneska 65,8 €. 

Strošek za obračunsko moč bi bil torej v našem primeru kar 8-krat višji. V nasprotju s tem bi bil strošek omrežnine za porabljeno energijo za približno 50 odstotkov nižji. Primerjava skupnega decembrskega stroška za omrežnino pa kaže na 82-odstotno podražitev, kar za odjemalca nikakor ni zanemarljivo.

V poletnih mesecih smo za obračunsko moč upoštevali 10 kW, kar bi moralo zadoščati, saj so porabniki v poletnih mesecih nekoliko manj potratni. Primerjava s starim sistemom kaže tokrat na znižanje skupnega stroška, in sicer za 26 odstotkov.

Treba je poudariti, da so bile za izračun uporabljene določene predpostavke, ki ne odražajo nujno realnega stanja odjemalčevega odjema. Za natančen izračun bi bilo treba pridobiti časovno vrsto odjema posameznika in izračun ponoviti. 

Primerjava starega in novega sistema za standardno gospodinjstvo:

Kaj se zgodi v primeru prekoračitve?

Zgornji primer seveda predpostavlja, da uporabnik v nobenem trenutku ne preseže dogovorjene obračunske moči. Če pa bo v posameznem časovnem bloku to obračunsko moč presegel, se mu bo za vsako 15-minutno prekoračitev zaračunala omrežnina za presežno moč. 

Formula za izračun je za povprečnega odjemalca izrazito zapletena (gre za koren seštevka kvadratov odstopanj). Prekoračitve bodo, sploh če bodo pogoste, odjemalca konkretno udarile po denarnici. Če bo prišlo denimo v enem mesecu do dvanajstih 15-minutnih prekoračitev za 4 kW v najdražjem časovnem bloku (skupaj 3 ure, kar je manj kot 0,5 odstotka celotnega časa), bo dodatno plačal približno 50 €.

Zelo pomembno bo torej določiti dovolj visoko obračunsko moč, da ne bi prihajalo do prekoračitev. Seveda pa višja obračunska moč pomeni višjo položnico že v osnovi. Kot že rečeno pa velja do leta 2026 prehodno obdobje, ko se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem presežna moč še ne bo obračunala. 

Na kaj morajo biti odjemalci najbolj pozorni?

Odjemalci bodo morali biti v prihodnosti pozorni na uporabo naprav, ki dosegajo visoke moči, kot so polnilnica za električni avto, toplotna črpalka, pralni stroj, indukcijska plošča ... Še posebej bo treba paziti ob hkratni uporabi naštetih naprav, saj bo to ključno za izračun obračunske moči oziroma njene prekoračitve.