Tomaž Štih: Pred blatenjem v tujini se bomo morali zaščititi sami, tuji novinarji nas ne bodo

Peter Merše
52

O aktualnem dogajanju v Sloveniji in Evropi smo se pogovarjali z računalnikarjem in publicistom Tomažem Štihom, ki zadnja leta živi v Združenem Kraljestvu, redno pa spremlja tudi dogajanje v Sloveniji in ga aktivno komentira. Na Twitterju je znan pod imenom Libertarec. V času druge Janševe vlade je na finančnem ministrstvu sodeloval pri pripravi Zakona za uravnoteženje javnih financ.

V prvem delu intervjuja smo se pogovarjali o podobi Slovenije v tujini, strukturnih problemih slovenske politike, poročanju o Sloveniji v tujih medijih in delovanju slovenske medijske krajine, predvsem v luči trenutno aktualne krize na STA. Dotaknili smo se tudi slovenskega in evropskega odziva na covidno krizo.

Živite in delate v tujini, vendar dokaj podrobno spremljate situacijo v Sloveniji. Kakšen je vaš splošni vtis o stanju v Sloveniji?

V Sloveniji smo imeli v zadnjih 76 letih 70 let levih in 6 let desno-sredinskih vlad oz. vlad, ki so se čez sredino povezovale z leve na desno. Takšno stanje je strahotno nehigienično. Institucije so temu primerno »pokadrovane«. Če si v zadnjih 70 letih želel kam priti, si moral biti lev in to signalizirati celemu svetu. Vsi so morali vedeti, kako lev si. Tudi elite so temu primerno nastrojene. Če si želel delati posel in dobiti kakšno koncesijo, si moral na nek način pokazat, da si lev.

Da bi si ljudje predstavljali, kako so vse institucije zapacane z levico zaradi teh 70 let neenakomerne vladavine levih in desnih, si morajo le predstavljati, kako bi bila javna uprava kadrovana, če bi 70 let vladala SDS. Potem je hitro jasno, kaj pomeni, da 70 let vlada ena in ista opcija.

Ker smo tako navajeni na permanentno stanje vladavine ene same opcije in njenih derivatov, je tisto, kar je v tujini neka običajna menjava oblasti, pri nas velika drama. Če z menjavo oblasti v resnici pride do nekih sprememb, mnogi to doživljajo kot zelo hud družbeni pretres, ker tega enostavno niso navajeni. Menjavo vlade dojemajo kot kadrovski cunami, kot katastrofo. Elite se zato zdaj histerično borijo, da bi prišle nazaj na oblast.

Pretiravanje v tem boju pa je bistveno bolj vidno od zunaj kot od znotraj, ker od tukaj, z Otoka, stvari spremljamo z neko kritično distanco. Od tukaj smo lahko malo bolj direktni in si lahko privoščimo malo več povedati, ker tudi če me jutri dajo v časopise, s tem nič ne dosežejo. Še vedno lahko govorim isto.

Problem, ki pa ga imamo pri spremljanju dogajanja v Sloveniji iz tujine, pa je, da nič, kar pride iz večjih slovenskih medijev, ni več verodostojno. Vse se skuša tako obrniti, da se škodi vladi in to za ceno, da se škodi državi. Vse se predstavlja kot ekstremno. Kdor pa v resnici pozna Slovenijo, ve, da tukaj v resnici živimo eno dolgočasno življenje in se nič ne dogaja, kaj šele nek fašizem. Med epidemijo pa smo celo ekstremno skrb posvetili sociali in s tem uspeli preprečiti padec standarda in veliko brezposelnost. Razlika med realnim dogajanjem in tem, kar mediji servirajo v tujino, je izjemna.

Ker smo tako navajeni na permanentno stanje vladavine ene same opcije in njenih derivatov, je tisto, kar je v tujini neka običajna menjava oblasti, pri nas velika drama.

Kako se lahko država izvije iz tega cikla, ko je 70 let na oblasti ista opcija?

Če me vprašate za en ukrep, ki bi spremenil Slovenijo, ki bi omogočil reforme, ki bi prekinil ta cikel, je odgovor zelo preprost. Vprašanje pa je, kako verjeten je. Prihodnje leto bi morali izvoliti še bolj desno vlado, kot jo imamo letos. Če tega ne spremenimo, se ne bo nič spremenilo.

Ko ljudem v tujini poveste, da prihajate iz Slovenije, kakšen je odziv? Kako se pozna negativno poročanje o Sloveniji in aktualni slovenski vladi v tujih medijih pri ljudeh, s katerimi ste v stiku?

Po mojih osebnih izkušnjah se pri običajnih ljudeh niti ne pozna. Res pa to ni nujno odraz celotne populacije. Sam delam v glavnem z Britanci, Japonci, Indijci in Rusi. Pred pol leta je bila najpogostejša reakcija, ko si omenil Slovenijo: A, Melania Trump, kako lepa ženska. Njo so poznali vsi.

Danes bolj razgledani omenijo, da so se na kakšnem potovanju ustavili v Ljubljani, manj razgledani pa rečejo Dubrovnik, lepo, lepo. (smeh) Ali pa Bled. Histerija, ki jo mi spremljamo, je bolj ali manj omejena na Bruselj in se med običajnimi ljudmi, vsaj v Veliki Britaniji, ne pozna. Drži pa, da večina ljudi živi svoja umirjena življenja in se ne poglablja v politiko. Zato pa se zanašajo na medije, da jim bodo servirali tiste ključne in točne informacije, da se jim ne bo treba ukvarjati s politiko.

V tem pa je potencial, da takšne laži naredijo veliko škodo. Večina ljudi o Sloveniji ne ve praktično nič. Če tak človek prebere članek, da si Blaž Zgaga ponoči ne upa na ulico, ker je kot novinar tako ogrožen v Sloveniji, ali pa da skrajna desnica, fašisti, nadzira RTV in POP TV, in si na podlagi tega ustvari sliko o Sloveniji, je škoda narejena. Ko bo prišel v Slovenijo, bo prišel s to percepcijo.

Na skrajni levici pa tudi v tujini vedo vse. Vse imajo popredalčkane in vedo, kdo so »dobri« in kdo »slabi«. Oni bi verjetno o Sloveniji vedeli povedati marsikaj.

Kako po vašem mnenju pride do teh izkrivljenih člankov tudi v velikih medijskih hišah, kot so Deutsche Welle, ARD, Politico … ki so nekdaj veljale za ugledne medije? Kako taki mediji nasedejo tako očitnim zavajanjem?

Ne vem točno, kako to počnejo. V glavnem gre za mlajše novinarje s podobnih fakultet, kot je naš FDV. Če so še malo nagnjeni na levo, je enostavno, ker imajo sorodne poglede z našimi levičarji in si ustvarjajo stike z njimi. Ti pa potem nadgrajujejo to izkrivljeno sliko z dodatnimi dezinformacijami po KGB-jevskem modelu. Mislim, da se dela na čisto človeškem nivoju. Poiščejo šibke novinarje brez virov in se jim namerno servira informacije iz levih virov.

Drugi faktor pa je dejstvo, da določeni novinarji, kot je denimo Blaž Zgaga, v Sloveniji nimajo več nobene verodostojnosti. Ljudje jim ne verjamejo več. Oni nimajo druge izbire, kot da v tujini tržijo to svoje blago, ker ga doma nihče več noče kupiti. Tukaj vsi vemo, da se laže, ko reče, da si ne upa na ulico. Vsi vemo, da nimamo v Sloveniji skupin fašistov, ki po ulicah lovijo neodvisne novinarje Mladine, Dnevnika in podobnih. To lahko prodaja res samo še Deutsche Welle.

Delno gre pa tudi za »pranje novic«. Ko neko zgodbo izvozijo v tujino, da potem nazaj domov pride kot bolj verodostojna zgodba. Naši novinarji se zelo potrudijo, da avstrijskemu kolegu prodajo novico, on jo objavi, potem pa rečejo, »Glejte, Avstrijci so objavili, potem pa že mora biti res.«

Naši novinarji se zelo potrudijo, da avstrijskemu kolegu prodajo novico, on jo objavi, potem pa rečejo, »Glejte, Avstrijci so objavili, potem pa že mora biti res.«

Kaj to pomeni za prihodnost medijskega prostora, če največji svetovni mediji tako enostavno nasedajo? Kako bomo v prihodnje lahko sploh spremljali dogodke po svetu v takih razmerah?

Naivno je pričakovati, da bo novinarska poštenost opravila svoje delo. Treba je spremljati omrežja. Treba je videti, kako tukaj deluje levica in se je treba temu upreti. Oni to delajo brez premisleka, kaj bo to povzročilo Sloveniji, našemu turizmu, kako bo trpel ugled države. Njih zanima izključno njihov cilj – prevzem oblasti. Braniti se bomo morali sami. Tuji novinarji nas ne bodo. Oni bodo vzeli zgodbo, ki je zanimiva in čim bolj sočna. Dovolj je, da imajo dva vira, enega iz Mladine in enega iz Večera. Tukaj se moramo zanesti sami nase.

Je slovenski politični boj med koalicijo in opozicijo primerljiv z običajnim političnim bojem, kot ga poznajo v drugih državah? V čem se morda odnos koalicija – opozicija razlikuje od odnosa med koalicijo in opozicijo v drugih državah, ki jih spremljate?

Zaradi 70 let, ko so bili na oblasti, imajo ljudje na levici občutek, da jim oblast pripada. Ta občutek je pri nas neprimerno večji kot drugje. Pri nas ima vsakdo na levi občutek, da je rojeni vodja, svetovni strateg, lokalni taktik, moderni Napoleon, najpametnejši, najbolj human, najbolj normalen. Da je od nadnaravnega bitja določen sodnik deliti ljudem pravico, kot jo on vidi in razume. In zaradi te svoje izjemnosti si lahko privošči ista pravila, ki jih postavlja za druge, sam tudi vsake toliko kršiti, ker je nad ostalimi.

Pri nas na levi je še vedno bistveno bolj prisoten občutek avantgarde delovnega ljudstva kot drugje, kjer tega niso poznali. V Veliki Britaniji bi se v enakih razmerah spraševala, kaj smo naredili narobe, da smo izgubili volitve. Pri nas pa se levica ne sprašuje tega, ampak se sprašuje, kako bomo premagali fašizem. Zaradi teh skrajnih prijemov, ko ena stran verjame, da ji oblast pripada, tudi politični boj pogosto skače izven okvirov demokracije, katere temelj so volitve.

Pri nas pa vidiš težnje, da bi oblast osvojili z ulico, da se zlorabi pravno državo, sodstvo, policijo in tajne službe, da se onemogoči nekega politika. Politike, ki jih na volitvah ne morejo premagati, skušajo odpraviti na načine, ki niso niti malo demokratični. Morda je to posledica, da imamo več izkušenj s totalitarnimi prijemi kot z demokracijo. V boljševiški mentaliteti oni itak boljše vedo od ljudstva, kdo je boljši za vladanje. Zato niti ne rabijo volitev, ampak na vse mogoče načine odstranjujejo tisto, kar so ljudje na volitvah postavili.

To je verjetno ključna razlika med nami in Zahodom. Na Zahodu bodo naredili vse, da bodo zmagali na volitvah, pri nas pa bodo naredili vse, da bodo preprečili nasprotniku, da bo sploh lahko šel na volitve.

Si STA zasluži status, ki ji ga te dni dajejo mediji? Zakaj menite, da UKOM-u ne želi izročiti dokumentacije, ki jo ta zahteva za nadaljevanje financiranja, ampak namesto tega rajši zbira donacije, kot bi bila humanitarna organizacija?

Zanimiva mi je transformacija STA. Narava STA je danes drugačna, kot je bila včasih. Danes je to ena predimenzionirana, spolitizirana javna služba, ki je v resnici država sploh ne potrebuje. STA je svojo pot začela kot šest-članski kolektiv, ki naj bi tujcem nudil okno v dogajanje v Sloveniji. Danes pa plačujemo okrog sto ljudi, ki širijo notranje-politične informacije, za kar jih nikoli nismo potrebovali. Te informacije pa so izrazito enostranske. STA je mehanizem, kako se dezinformacije raztrosi po vseh medijih. Ni prav, da to enako plačujejo tisti, ki imajo od teh dezinformacij koristi, kot tisti, ki so žrtve teh dezinformacij.

Kdo je kateri, pa se vidi po tem, kdo najbolj brani STA. Leva interesna sfera nima želje po neodvisni STA. Če bi jo imela, bi jo tudi že vzpostavila. Oni si želijo STA ohraniti levo. Skozi leta so namreč očistili STA desnih novinarjev. Ključno vlogo pri tem je imel direktor Veselinovič, ki se danes predstavlja kot žrtev. To je razlog, zakaj je s STA odstranil smrtno bolnega urednika Meška – ker ni bil ustrezne politične orientacije. Napačno je mislil.

Takšni politični inkvizitorji pa zdaj hlinijo neodvisnost in profesionalnost. To je smešno. Zdaj, ko so počistili vsa drugačna mnenja in so ostali samo levi, pa bi radi bili nedotakljivi in da se država ne bi vtikala vanje. To ni verodostojno.

Epizoda z dokumentacijo je po mojem mnenju namenjena ustvarjanju pritiska na našo oblast iz tujine. To nima veze z neodvisnostjo mnenj. Dokumentacije ne izročijo zato, da vzdržujejo konflikt in se v tujini kažejo kot uboge žrtve fašističnega režima. Veselinoviča ne brigajo niti novinarji niti javnost. Oni so topovska hrana. Cilj zadeve ni neodvisna STA, ampak predčasne volitve. Do njih pa mora priti, preden vlada zaradi konca epidemije postane preveč popularna. Če to ne uspe, bo Veselinovič z zlatim padalom skočil v politiko, novinarji bodo pa nastradali. To je ta igra.

Kaj nam ta igra pove o slovenski medijski krajini, ki skoraj brez izjeme podpihuje to zgodbo?

Kaže nam, do kakšne skrajnosti so naši mediji pripravljeni iti. Koliko konstruktov so si pripravljeni izmisliti za vzdrževanje medijske hegemonije. Kaže, kaj vse so pripravljeni narediti, da ne bi priznali, da so politično zlorabili STA, ki jo hočejo ohraniti, da poroča, kot oni hočejo, in imajo tako državno financiran mehanizem za poneumljanje. Kaže na bolnost in zaslepljenost medijske krajine. Razen v posameznih izjemah praktično ni slišati enega kritičnega glasu do STA.

Sodelovali ste pri pripravi ZUJF-a v času druge Janševe vlade. Če bi primerjali ukrepanje ob finančni in gospodarski krizi leta med leti 2008 in 2014 ter ukrepanje v času covidne krize v 2020, kje so ključne razlike? Kaj smo se naučili od takrat?

Situaciji sta precej različni. Pri covidu ne gre za ekonomsko krizo, ampak je ta posledica zunanjega šoka. Gospodarske težave so posledica tega, da država ljudem ni pustila delati. Če ljudem kot država ne pustiš delati, ne moreš pričakovati, da bodo z delom poskrbeli sami zase, ker si jim to prepovedal. Če ljudem v korist družbe narediš takšno škodo, je prav, da jim jo kot družba tudi povrneš. Moraš jim dati nekaj, od česar bodo tega pol leta lahko živeli.

To je ključna razlika. V tem primeru ni šlo za državno intervencijo, ki bi podaljševala agonijo prekomernega trošenja, za kar je šlo v prejšnji krizi. Takrat so države vzpostavile cel kup dodatkov in socialnih ugodnosti, ki so bili izrazito predragi za svoje zmožnosti financiranja in je bilo treba nekaj ukreniti glede tega. Tukaj ni šlo za pretirano trošenje. Zaradi epidemije smo morali enostavno vse zaustaviti in v tem času poskrbeti za ljudi.

Ta kriza je veliko bližje vojni. Ko je vojna, preideš na vojno ekonomijo in sprejmeš ukrepe za oskrbo prebivalstva, ki se zdijo socialistični, pa niso. So le ukrepi za zaščito.

Kakšno oceno si zasluži vlada za to ukrepanje? Kaj bi lahko naredili drugače?

Na začetku je vlada ukrepala zelo dobro. Takrat je celo opozicija priznala, da je dobro ukrepala. Prvi odziv vlade je bil, da bodo poskrbeli za ljudi za vsako ceno. In ta denar je prišel hitro, do ljudi, ki so ga potrebovali. Šli so v te ukrepe z miselnostjo, da lahko naredijo tudi napake, da lahko takoj reagirajo in jih potem kasneje popravijo. Niso se trudili biti idealni in bi tako pridobivali politične točke. Ta odziv se pozna v visoki projekciji gospodarske rasti in nizki brezposelnosti, ker so poskrbeli za ohranitev delovnih mest.

Potem je bilo nekaj političnih kompromisov, ki so bili po mojem mnenju napake. Ampak dejstvo je, da je koalicija, kakršna je, in da ima vsak svoje interese, vlada pa mora med njimi pluti in sprejeti stvari, ki niso optimalne. Nekatere interesne skupine morda po mojem mnenju niso potrebovale dodatkov, ampak je bila to volja točno določene politične stranke. To je pač cena, ki smo jo plačali. Začetek bi ocenil kot odličen, nadaljevanje kot povprečno, v zadnjem času, z ukrepi debirokratizacije, pa se ocena spet spreminja v odlično. Mislim, da se bomo kar dobro zmazali.

Vas skrbijo velike količine denarja, ki ga je država vstavila v sistem za reševanje krize? Bomo drago plačevali kredite za reševanje krize, ali smo s tem pravzaprav rešili gospodarstvo in bo cena zato manjša?

To je zahtevno makroekonomsko vprašanje, jaz pa nisem makroekonomist. Sam lahko rečem samo, kar berem v svetovnih medijih, ki napovedujejo, da neke posledice v obliki inflacije verjetno bodo. Za temeljitejši odgovor pa se boste morali obrniti na koga drugega.

Kako se je po vašem mnenju na situacijo odzvala Evropa? Kaj smo se kot Evropa naučili iz prejšnje krize in kaj se še moramo do naslednje?

Evropski odziv bi predvsem ocenil kot počasen. V Združenem Kraljestvu smo prej sprejeli cepivo in začeli cepiti in smo zdaj na čelu, Evropa pa se je prerekala in usklajevala. To je precej standardna bolezen Evropske unije. Manjkajo mehanizmi za hitrejši odziv.

Naslednja stvar, ki smo jo spregledali, pa je »sindrom Vietnama«, ki se nam je zgodil. Ko smo se v začetku sprejemanja ukrepov pogovarjali z vlado, nam je bilo jasno, da bo to Vietnam. Vietnam v smislu, da mi lahko sprejmemo ukrepe in zaustavimo krizo. Ampak če ti ukrepi niso usklajeni s celo Evropo, bo potem iz naslednje države prišel nov val. In se bomo spet ustavili in bodo eni počasnejši kot drugi in tako naprej. Proti temu se ne da zmagati z zaprtji.

To je kot v Vietnamski vojni, kjer je treba imeti izhodno strategijo in ta izhodna strategija se, hvala Bogu, zdaj kaže v cepivu. Evropa na začetku ni razumela pomena usklajenih politik.

V drugem delu intervjuja smo spregovorili o ključnih problemih in prihodnosti Evrope, migracijah in izkušnji z njimi iz Velike Britanije, konkurenčnosti, libertarnosti, vzponu in padcu Državljanske liste ter možnostih za vzpostavitev nove liberalne stranke v Sloveniji.

52 KOMENTARJI

      • Se opravičujem, ker izpadete neresno s svojim sarkazmom.
        Najprej napišite konkretno, kje je kdo kaj napisal, kar se vam zdi blatenje v tujini. Kdaj in koga konkretno.

      • Vau, vi ste pa tipični Slovenec. Ukaz, ukaz naj poročamo tako, kot vi hočete. Ne, pa tega od mene ne boste dobili. TOREJ!

        Dva človeka v SLO bi morala nekaj ukreniti v tej smer in to sta:
        Stanislav Zore, nadškof in
        Janez Janša, predsedni vlade in dominatni mož desnice.

        Lahko se pa pogovarjate z menoj, kaj sta naredila v tej smeri.

      • Ne bodite pokroviteljski in napišite konkretno. To ni ukaz. Je pa korektno, da pišete s konkretnimi argumenti, ne pa kar malo počez. Dobro veste, da so bile stvari inicirane z leve in zato preusmerjanje teme z vprašanjem drugi strani ni korektno. Razen če imate tehten razlog.

  1. Tipičen Slovenski desničar, ki sam sebe imenuje Libertarec. Libertarec je splošno oznaka za skupek političnih filozofij in gibanj, ki se zavzemajo za svobodo kot jedrno načelo oz. vrednoto. Libertarci hočejo maksimirati politično svobodo in avtonomnost, poleg tega je za njih pomembno tudi dati vsakemu posamezniku pravico do svobodnega izbora, prostovoljnega združevanja in individualne presoje. Libertarci gojijo skeptični pogled na avtoriteto in vladno moč.
    Res smo ”zblojeni” že pri osnovnem vprašanju kaj je levo, kaj je desno in kaj je liberalno.

    • In kaj ima veze pojem Libertarec z vsebino članka?
      Očitno je zadel žebljico na glavico, če se spravite na avtorjev pogled na svet.

      Drugače bi bila pa koristna še definicija slovenskega desničarja po vaše. Ker te oznake pa ni nikjer strokovno opredeljene. Vsaj kar je meni znano ne. Recimo SDS je pri nas označena za desničarsko stranko pri čemer njihovi ukrepi delujejo bolj socialdemokratsko kot liberalno.

      Kakorkoli, tudi vaš komentar mi deluje zmedeno (ali ”zblojeno” po vaše), saj ni jasno, kaj ste želeli povedati glede na vsebino članka.

    • Peter – glede česa Tomaž Štih ni libertaren? Hja ni idealen ampak, najsi ti bo to všeč ali ne, še najbližje so libertarnosti določeni odtenki desnice pri nas, sam v to sfero poleg Štiha uvrščam še Pezdirja, Mrkaića, Mastena. Včasih je na tej liniji bil še Brščič.
      Samo ne prosim trditi, da so libertarci Bratuškova, Cerar ter Šarec? 😉
      Zgodovinsko se je maloštevilen liberalizem obnovil po osamostojitvi. Slovenska levica je nasprotnica klasičnega liberalizma. Delno ga promovira del katoliškega tabora (npr. Družina je izdala knjige kot je npr. Zmagoslavje razuma, Rodneya Starka; pa od Jordana Petersona) kot del debate med liberalnimi in socialno-katoliškimi tokovi (Krek, Rerum novarum) v katolištvu.
      Upoštevaj tudi, da so trenutni časi libertarnosti tudi globalno manj naklonjeni kot neposredno po letu 1990.

      • Ne vem kaj dela Peterson med “desničarji”. Sam to kategorično zanika. Pa tudi, če založba izda neko knjigo, to še ne pomeni, da se z njeno vsebino tudi strinja. Založba trži blago.

      • Pa sej tudi jaz Petru že ves čas tupim, spoštovani Rok, da naj pogleda, katere stranke so v Sloveniji reformne in katere branijo status quo, da mu bo bolj jasno, kdo je kdo. On pa še kar naprej opleta z nesmisli. Edini res liberalni stranki po svojem delovanju, vrednotni naravnanosti in volji po reformah sta SDS in NSI. Edini. Peter je izgubljen kot vedno.

    • Pa vendar, jaz vidim v tem kar je gospod “Libertalec” povedal, MODROST pokončnega moža, ki jasno gleda na PROBLEM.
      Predvsem pa zna ločiti kaj je prav in kaj NAROBE.

      To, da Levica izvaža LAŽI v tujino in jih potem domov uvaža, da bi se čim hitreje spet povzpela do VLADE, je čista RESNICA.
      Resnica je tudi, da LEVICA škodi vsej DRŽAVI Sloveniji in njihove napake – bodo škodovale še njihovim vnukom in ne samo mojim.

    • To je ta tipična slovenska poniglava, bolna miselnost: kdor ni zapriseženi levičar, je brezbarvni liberalec, nazadnjak, sovražnik ljudstva, fašist, …, in ko zmanjka teh skrajnostnih oznak, je preprosto nenaš, je naš sovražnik, je pač desničar. Kretenizmi! Slovenija desnice sploh nima.

  2. Pa kaj, če nas blatijo v tujini!?
    Razmišljanje kaj drugi menijo je znak hlapčevstva. Pokončnemu, ki je z Bogom spravljen, je prav eno figo mar kaj menijo ljudje, doma, ali v tujini.
    Sicer pa, tako za domače kot za tuje velja, “kdor je brez greha naj prvi vrže kamen”.

    • Jaz pa mislim, da je vseeno pomembno, kako nas vidi TUJINA. Vsaka država rabi zaveznike.

      Levica, ki blati svojo državo v Bruslju, se pokaže v bistvu za IZDAJALCA, kot Judež Iškariot, ki je iz koristuljubja IZDAL celo Jezusa. Kljub Srebrnikom, mu to ni prineslo SREČE.

      To velja za vse IZDAJALCE. Blaž Zgaga je dobro plačan, da v tujini maže JJ. Toda njegova družina, kljub dobremu zaslužku, ne bo prav nič srečnejša.
      Tudi Fajonova ne bo v Bruseljski ZGODOVINI blestela, prej sama sebe maže, z lažmi, ki jih uporablja.

  3. Za razumevanje aktualnega dogajanja v EU in Sloveniji je bolj pomebno kot dajanje nalepk, levo ali desno in pametovanje okrog tega, delovanje globalnih in tudi domačih lutkarjev iz ozadja, o čemer piše novinar New York Timesa Richard Poe v članku “How British sold globalism to America” https://www.lewrockwell.com/2021/05/richard-poe/how-the-british-sold-globalism-to-america/.
    Kot v kriminalkah se je potrebno vprašati, kdo ima korist od prepirov in kdo financira te medijske zdrahe?
    Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi pregovor!

  4. Slovencsm, nisem hotel komentirati podobe Slovenije v tujini, ker je pač vsakemu normalnemu človeku jasno, da ima večina tujcev o Sloveniji mnenje, da je še vedno sestavni del YU oz. nimajo pojma niti kje je. IN je razprava o tem kdo v tujini blati Slovenije prirejena notranjepolitičnemu boju. Bolj zanimivo se mi je kot libertarcu zdelo, kdo vse se šteje za libertarca.
    Rokc gleda česa ni Štih libertarec me sprašuješ ? Kot sem napisal : Libertarci smo v določenih zlasti gospodarskih pogledih seveda prej desničarji kot levičarji vendar je naša skupna značilnost GOJIMO ZELO skeptični pogled na avtoriteto in vladno moč. Nadalje mu manjka temeljna KRITIČNA DISTANCA značilna za Libertarca. Je tipično navijaški podpornik obstoječe vlade. Nekaj primerov,. navaja: ” Pri nas ima vsakdo na levi občutek, da je rojeni vodja, svetovni strateg, lokalni taktik, moderni Napoleon, najpametnejši, najbolj human, najbolj normalen.” KOT da na desni nimamo nobenega takega, res pristransko ! Piše o tem kako se v tujini stranke vprašujejo kako bi zmagale na volitvah pri nas pa se levica sprašuje kako se boriti proti fašizmu. Kot da ne bi v uvodu sam ugotovil, da citiram : V Sloveniji smo imeli v zadnjih 76 letih 70 let levih in 6 let desno-sredinskih vlad oz. vlad, ki so se čez sredino povezovale z leve na desno. Takšno stanje je strahotno nehigienično. Prvih 50 let ne moremo obravnavati kot demokratičnih zato je uporabil navedeno sintagmo in združil nezdružljivo obdobje pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kot bi hotel povedati, da demokratične sile v Sloveniji, ki imajo največje zasluge za osamosvojitev tako nesposobne , da so kljub takemu izhodiščnemu kapitalu nato izgubljale na volitvah. Ali hoče povedati, da v Sloveniji tudi po osamosvojitvi nimamo demokratičnih volitev.? Zgolj zato ker desnica v Sloveniji ne zna pritegniti sredine (ki se volitev sploh ne udeležuje) govoriti o ne demokratičnih volitvah pomeni, da bi za desnico bile volitve demokratične le če bi na volitvah zmagala ali kaj. Živi v Londonu a je ohranil tipično SLO mentaliteto.
    Na tej podmeni je vsekakor jasno, da Bratuškova, Cerar in Šarec ne morejo bito libertarci.
    Morda bi od vseh dosedanjih politikov kot takega označili zgolj Drnovška.

    • Peter, a vi bi potem v ljudeh kar zbrisali 50 let zgodovine, kot da je ni bilo? Kar je g. Štih želel povedati je, da je vladavina leve politične opcije v zadnji 76 letih odgovorna za situacijo, kot jo danes imamo. Saj so imeli vse vzvode oblasti (ali skoraj vse) ves ta čas pod nadzorom. In so tako vplivali na ljudi. Ali so bili na oblasti demokratično ali ne, je irelevantno. In to ni nič strahotno nehigijeničnega ampak popis stanja. Očitno se vi čutite pri tem prizadete, saj so vaši komentarji hudo subjektivni in tudi čustveni.
      Da je bil pa Drnovšek libertarec, pa raje ne razlagajte. Levičar že v osnovi ne more biti libertarec. Poglejte si programe levih strank in liberalnih. Ključna izhodišča so popolnoma nasprotna.

      Pa samo še to. Sebe imenujete libertarec? Je bil to sarkazem ali ste resno mislili?

    • Peter zamegljujete.
      Tomaž Štih, je točno povedal:
      “V Sloveniji vladajo LEVIČARJI že 70 let – Desničarji pa le 6 let”.
      Pravilno je zajel obdobje od leta 1945 dalje.
      Saj v Sloveniji ni bilo lustracije.

      Na pomembnih mestih, so bili od leta 1945 do 199o samo LEVIČARJI. In vsi ti so ohranili delavna mesata tudi po osamosvojitvi, tako na OBČINI, SINDIKATU, Na državni upravi…..v SODSTVU, TOŽILSTVU, ŠOLSTVU – PROFESORJI FAKULTET……..

      Poglejmo kdaj SINDIKATI organizirajo ŠTRAJK? Samo takrat, ko nastopi Desna vlada.

      Poglejmo KULTURNIKE, kdaj se nekulturno upirajo? Samo takrat, ko je Desna vlada.

      Poglejmo, kdaj je sodstvo delovalo PROTI UKREPOM VLADE. Samo takrat, ko vlada ni bila Leva……………….. Še vedno se uporablja Revolucionarno pravo!

      Ja, pravilno je povedal Libertalec: “Levica ima sindrom večvrednosti. Misli, da vlada njej kar pripada. Na Zahodu pa je običaj, da se vlade menjujejo iz Leve v roke Desne – brez USTAJNIKOV na ulici”!

      Bravo “Libertalec”!

  5. Hm, mene bolj skrbijo komunisti, ki se lažno predstavljajo za demokrate. Npr. evropski poslanec in bivši komunist govori o prepovedi ene politične opcije, ki mu trenutno ni po godu. Mar niso komunisti prepovedovali druge politične opcije? Groza. Pred takimi evropskimi poslanci, ki nas blatijo v tujini, pa se res moramo zaščititi sami. Leta 1991 smo se na plebiscitu odločili, da je dovolj komunizma. In sedaj imamo na oblasti najhuše komnuuniste, ki spet nesramno promovirajo svoje brutalne metode zatiranja drugih političnih opcij.

  6. Slovencsm, zato, da bi si utrdil svoje mnenje mi vedno skušaš podtakniti česar nisem napisal. Nisem napisala da je bila 50 letna zgodovina vzor demokracije napisal sem nasprotno. Se celo strinjam, da je za Slovenijo še danes največji problem teh 50 let ideološke vzgoje in izobraževalnega sistema, ki se je očitno dobro prijel (tudi na desni, da ne bo pomote) . Če se ti ne ljubi analizirati kaj je liberalno in kdo je libertarec potem ti pač ne morem pomagati. Vem, da tako vas kot (nekoliko manj) levičarje vzgajajo v duhu, da obstajajo samo levičarji ali desničarji in da drugih opcij ni. Ta premisa je za desnico kamen na vratu saj plačuje veliko ceno, ki je, da zelo težko prebije 40% glasov in zato težko pride na oblast. Večina volivcev namreč ni niti levih niti desnih in so velik ribnik za politične stranke, ki pa ga zlasti desnica ne vidi.
    Verjamem, da desni komentarji ne morete opaziti, da se enako kritičen do desne kot leve ideologije oz, do ideologij sploh. Na tem portalu levičarjem ne morem ponujati ogledala kaj je kritična distanca, ker jih pač ni. Dzi nu………, Debeli Berti in celo Igor so načrtno provokativni zgolj zato, da vas jezijo, zakaj bi torej polemiziral z njimi.
    Kot sem že napisal imam potrditev, da sem liberalec prav v tem, da me tukaj obkladate z levičarjem na levih portalih, ko jim režem socialistično gospodarsko teorijo in državno oz. javno lastnino pa da sem desničar. Če pa misliš, da si ti libertarec ali pa Štih je tudi prav. Živimo v svobodni deželi kjer lahko misli in govori vsak kar hoče.

    • Peter, zdaj se pa že zapletate. Berem prejšnji in ta komentar in večkrat pišete kontradiktorne stvari. Pa enkrat pišete v moški in enkrat v ženski osebi.
      Imate se za nekoga, ki ponuja kritično distanco ter istočasno še za libertarca. Potem pa rečete, da je bil za vas libertarec Drnovšek, da pa Štih vsekakor ni. In to brez vsakega konkretnega argumenta za Drnovška. Štihu pa odrekate to pripadnost, ker podpira nekatere ukrepe te vlade.
      Tukaj pokažete vso svojo zmedo, ker če bi brali, kaj zagovarjata Štih in kaj je zagovarjal Drnovšek, potem ne bi mogli kaj takega nikdar zapisati. Napišite en konreten primer, kdaj je Drnovšek v svoji vladavini naredil tipične liberalne korake? In če veste, da je velik ljubitelj Drnovša J.P. Damjan, potem tudi veste, da je on daleč od liberalca.
      Drugače sem pa konzervativec in demokrat, če še niste opazili iz mojih zapisov.

    • Torej Peter, za vas je definicija libertalca “ne levo, ne desno, ampak vse glih” Se vam ne zdi, da ste vseeno malo pomešali pojme? In da to sredino malo idealizirate? Večina te sredine ni neopredeljenih, kot vi mislite, temveč so apatični bili in bodo, ker jih boli za državo in procese v njej. Četrtina mojih sosedov je bila na volitvah enkrat, dvakrat v življenju. In se jih ne da motivirati, da bi še šli. So glede tega povsem in zakoreninjeno brezbrižni. Ne pa neki težkokategorni misleci, ki ne volijo, ker ne vidijo ponudbe. Delaš s tem, kar imaš. In mi imamo dve čudoviti desni stranki, ki se zavzemata za reforme in sta bolj libertalni od bilo česar v Sloveniji. Ampak da to vidiš, miraš prenehati biti ideološko zaslepljeni. Peter, vi mi izpadete kot bivši LDSovec, ki je verjel, da je bila LDS res liberalna in demokratska, ker je to pač imela v nazivu. Drnovšek pa vrhunski liberalec in demokrat. Bi vam kdo brez zvodovinskega spomina še verjel, če Drnovškove L in D ne bi občutil na lastni koži. Ker Lja pri njem ni bili, Dja pa samo za vzorec. Vladal je skupaj s svojim šefom partije. In to je za resnica, ki jo vi pač kitite z raznimi pridevniki, da bi zakrili nheno pravo vsebino, takisto pa počnete z desnima strankama, le da so pridevniki manj laskavi.

  7. Slovencesm če nočeš razumeti pač nočeš: pišeš: Imate se za nekoga, ki ponuja kritično distanco ter istočasno še za libertarca. Kot da gre za dve različni stvari. Kritična distanca je enako libertarec. Samo, če se mi kdaj zaradi debelih prstov zatipka lahko pišem v ženski osebi .
    O Drnovšku si očitno seznanjem zelo enostransko in zgolj v negativnem kontekstu.
    Če bi ga poznal bi vedel, da je kljub temu, da je bil tudi predsednik LDS držal kritično distanco do lastne stranke in predvsem članstva. In še nekaj njegovih političnih misli:
    ”Kako bomo spremenili svet? Ne z “marksistično revolucijo”, ampak “z dvigovanjem zavesti”, “s širjenjem pozitivne energije” in “z zavedanjem vsakega trenutka”. Aha. “Ko bodo ljudje toliko ozaveščeni, da jih bo sram živeti v krivični družbi, bodo začeli zares spreminjati svet.” Potrebno je le “zavedanje dovolj velikega števila ljudi”, pa se bomo preselili v paralelni svet – trg ne bo več odločal o vsem, vojn, nacionalizma, kriminala, tekmovanja in civilizacijskih bolezni ne bo več, ljudje bodo jedli rastlinsko hrano, države pa bodo povezane v svetovno federacijo s skupno vlado in policijskimi silami. Bomo šli za Orwellom? Ne, za Kristusom: “Kristusov nauk je večen in tudi nam kaže pot v večnost.” Cerkveni oblasti sicer očita, da je začela živeti po posvetnih zakonih in da je pozabila na bistvo Kristusovega učenja, toda nič nima proti vnašanju “božjih zakonov v posvetne ustanove”. Očitno je res problem v demokraciji, ker pusti, da politike “izvolijo ljudje”, ki pa so brez zavedanja.

    • Sam tudi držim distanco do stranke, katere član sem, pa zato še nisem liberalec.
      Kritičen sem tudi do desne vlade, pa zato še nisem liberalec.
      Drnovšek je držal distanco do lastnih ljudi ampak zato še ni liberalec. Ni izpeljal nobene liberalne ideje. Ne v gospodarstvu, ne v šolstvu, ne v sodstvu, … Če nimam prav, mi napišite konkreten liberalen ukrep z njegove strani. Liberalen pomeni recimo na gospodarskem področju , da bi znižal davke, povečal konkurenčnost, pospeševal privatno podjetniško idejo, … Da bi recimo spodbujal privatno šolstvo, zdravstvo, .. v smislu novih idej in napredka.
      Drugače pa ne morete reči, da JJ ni finančno pismen. Še vedno je imel v svojih vladah dobre finančne ministre, s katerimi je do sedaj dobro vodil državne finance. Kar spomnite se dr. Bajuka, pa dr. Šušteršiča in zdaj g. Širclja. Se pa strinjam, da sta Drnovšek in JJ sposobna politika, državnika in tudi predsednika vlad. Seveda z različnim načinom vladanja. Ampak tudi z različno zgodovino in političnim ozadjem. drnovšek je imel v ozadju podporo zaradi preteklega delovanja v socialističnih strukturah, JJ pač ne, ker je bil njihov kritik.

    • Peter, Drnovšek je ukinil SDK, da so potem Levičarji podjetja OLASTNINILI tako, da so OROPALI banko NLB.
      Bančno luknjo pa smo morali državljani sanirati, oziroma pokriti primankljaj. Bratuškova pa nam je še DELNICE, ki smo jih dali v banko POBRALA, oziroma ukradla. Kje so bili takrat Ustajniki in sindikati?

      Ali je to pošteno delo, da takim, kot je Jankovič ODPIŠEJO na MILIJONE KREDITA?
      Potem pa govorite: “Vsi so enaki”.

      Poštenim državljanom, ki so kupili delnice banke pa kar poberejo vložek. Pa zaradi teh VELIKIH nepravilnosti, niso nikoli nič pisali “raziskovalni novinarji” alla Zgaga. Nekaj je hotel raziskovati le novinar Miro Petek, pa je bil tako PRETEPEN, da še danes nosi posledice.

      Blaž Zgaga pa še ni bil pretepen, pa si upa pisati, kaj vse se njemu godi. Vsak pameten ve, da Levica širi LAŽI. To kar dela Levica je zavrženo in Sloveniji zelo škoduje.

    • Ja, kakšen brezveznik ste pa vi, prvi ta čas. Kje se vzamejo taki “geniji” !?
      Drniovšek je ves čas gledal stran, afne je guncal ! LDS je prodal ogromno podjetij , n.pr. Lek, za slabe cene. Tajkuni in barabska privatizacija ! Kradlo se je na veliko, vi pa o financah !! Neverjetno.

  8. Ljubljan doslej še nisem zasledil vašega komentarja kjer bi vsaj dišalo, da imate kaj pojma o financah zato z vami o financah ne bi razpravljal, če dovolite.
    Slovenscm: Drnovšek je vladal večinoma v obdobjih gospodarske rasti, zato se gospodarstvu ni toliko posvečal, je pa zajezil naraščanje javnega dolga in z ukrepi aktivne politike pomagal zniževati brezposelnost,
    plus
    lastninjenje in privatizacija: zakon je bil v obravnavo vložen še pod prejšnjo vlado, sprejet pa je bil leta 1992. Z lastninjenjem so podjetja dobila “otipljive” lastnike, konec je bilo družbene lastnine. Še zdaj ni enotnosti o modelu certifikatne privatizacije, v katerem je država postala pomemben lastnik družb, za mašenje luknje pa so nastali tudi pidi, in umiku države iz gospodarstva. Pod Drnovškovimi vladami je tuje lastnike dobilo več večjih družb, denimo SKB banka in Tobačna Ljubljana.
    plus
    uvedba DDV: davek na dodano vrednost so uvedli konec junija 1999, nadomestil je prejšnji prometni davek. Uvedba je koristila predvsem izvoznikom, saj jim je precej poenostavila izvozne postopke.
    IN še plusi Janševe vlade: Zapomnili smo si ga po poenostavitvah dohodninske lestvice in uvedbi vinjet, pa množičnih kadrovskih zamenjavah v gospodarstvu. Obljubljal je še več, denimo enotno davčno stopnjo, vendar pa večine projektov ni uresničil.
    plus
    nižji davki: postopno, po odstotno točko na leto, se je zniževal davek na dobiček, zvišala pa se je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov, a to večjega vpliva na gospodarstvo ni imelo, bolj je vplivalo na posamezne špekulativne vlagatelje. Zmanjšalo se je število dohodninskih razredov. Hkrati so odpravili nekatere olajšave. Posledica je bila, da so se za podjetja znižali stroški dela, hkrati pa so se povečali proračunski prihodki. Nižje tarife za notarje so podjetjem pocenile postopke.
    plus
    poenostavitev ustanavljanja podjetij: sistem VEM – vse na enem mestu je omogočil ustanovitev podjetja v eni uri. Začela je delovati tudi spletna aplikacija e-VEM.

  9. Nujno se moram oglasiti glede Drnovška:
    1. V plus mu štejem: Da je bil evroatlancist (tudi odločno in jasno pro-ameriški) in demokrat, t.j. da je verjel v demokratične procese (in zato tudi v vlade vabil SKD, SDSS in SLS) in da je na področju ekonomije iskreno (čeprav zmotno) verjel v postopno uvajanje tržnega modela. Drnovšek je bil pomemben, ker je ustavil ZKS-SDP politično in gospodarsko strujo v začetku devetdesetih (Isaljović, Kocijančič,…), je pa res, da so se podobni ljudje vseeno namnožili okoli LDS-a, kjer pa je vzrok za ogromne minuse, ki pa so naslednji.
    2. Veliki minus Drnovška je: Da je na področju ekonomije zaviral konkretno (šok oz. Jeffrey Sachs) liberalizacijo in tuje neposredne investicije – ki so se bistveno povečale šele po letu 2012, ko v krizi druge izbire nismo imeli. S tem smo Slovenci izgubili v primerjavi z Višjegrajci, ker ni prišlo do vnosa kapitala in tehnologije v gospodarstvo. Pomembno je tudi onemogočal razvoj trga kapitala skupaj z borzo, ker je zamižal pri menedžerskih odkupih in ni spodbujal bolj masovnega uvrščanja družb na borzo (kar bi rešilo številna podjetja, od Iskre do Litostroja).
    Največji minus pa je, da je za svojega drugega človeka izbral političnega eksekutorja Golobiča, ki je v veliki meri odgovoren za nastanek medijsko-političnega klientelističnega omrežja, ki je onemogočilo bolj odločno liberalizacijo države v devetdesetih v vseh pogledih (tudi na področju zdravstva in šolstva, kar je Drnovšek tudi pomagal uničiti, ko je zamižal na obe očesi ob sesuvanju obeh podsistemov).

  10. Hvala Domovini za ta intervju, bil je že čas. Tomaž, briljantna analiza našega Blatnega dola, kot vedno. Morda bi g. Štiha povabili tudi kot pisca kolumen za Domovino, če bi se strinjal?

  11. J**** tako domovino ki ne prenese resnice in siri lazi! Zalostno in zguba cajta🤔 prvic sem prebral skoraj pol clanka in tudi zadnjic🤣
    Doniral bom pa tako kot vas Hojsek za STA 🤣🤣🤣🤣pa srecno luzerji!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime