Težave Romov naj odslej rešujejo na ministrstvu

Ribniški župan Samo Pogorelc je ogorčen nad rezultati razpisa Ministrstva za kohezijo za sofinanciranje za komunalo urejanje romskih naselij – Ribnica namreč ni prejela niti evra, pa čeprav gre za eno izmed občin, ki ima največ težav z Romi.

Župan Ribnice Samo Pogorelc je želel komunalno opremiti in celostno urediti romsko naselje Lepovče – na področju, ki je v Ribnici sicer namenjeno industriji. V ta namen so dali izdelati projektno dokumentacijo in se tudi dogovorili s sosedi, ki bi jim romsko naselje razvrednotilo zemljišča. Če bi se projekta lotili celovito, bi potrebovali 740 tisoč evrov. Občina si tega ne more privoščiti, zato so se prijavili na razpis, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (Javni razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026). »Namen javnega razpisa je pospešitev izvajanja občinskih investicij v urejanje romskih naselij, ki so še vedno komunalno neurejena ali slabo urejena, in s tem prispevati k izboljšanju bivalnih pogojev njihovih prebivalcev,« so na ministrstvu opisali namen razpisa. Po načrtih župana bi v Ribnici letos izpeljali del, ki je vreden 381.000 evrov. V prihodnjem letu, ko bo ministrstvo ponovno namenilo milijon evrov, pa bi nadaljevali z delom.

Občina bi tako v romskem naselju zagotovila vodovod, kanalizacijo in elektriko, poleg tega pa tudi cesto v naselju, ograjo ter večnamenski romski center. A z načrti ne bo nič, saj so njihovo vlogo zavrnili – ker je znesek presegal vrednost, ki je bila na razpisu ponujena. Meja vrednosti projektov je znašala 250.000 evrov in je bila po oceni Pogorelca prenizka. Župan je poudaril, da se država do občin obnaša mačehovsko – pa čeprav se vsi zavedajo, da bo na tem področju treba nekaj postoriti. Poleg tega bi se pri razpisu morali zavedati, da so potrebe po občinah neenakomerno porazdeljene. Župan je spomnil, da je država pred leti urejanju naselja Žabjak (Novo mesto) namenila več kot milijon evrov. »Vsi so bili že tukaj, tudi Urad vlade za narodnosti,« je župan izpostavil, da so vsi po vrsti ugotovili, da je v njihovi občini treba nujno nekaj narediti, vključno z vršilko dolžnosti direktorja urada Ano Komac. A očitno bo vse ostalo pri besedah, zato je Pogorelc poudaril, naj odslej težave njihovih Romov rešujejo na ministrstvu. Na naslednji razpis se ne bodo prijavili, saj država očitno problema ne prepozna. »Romska infrastruktura je stvar države in ne več občine,« je bil jasen župan. V Lepovčah, kjer živi okoli sto Romov, so sicer namestili začasne električne priključke, vendar pa so ravno pred kratkim na občini prejeli posnetek, ki prikazuje kurjenje elektro vodnikov.

Na razpis je prišlo devet vlog iz osmih občin, sedmim vlogam je ministrstvo ugodilo sofinanciranje. Ena vloga je bila iz vsebinskih razlogov zavrnjena, za eno pa ni bilo dovolj sredstev, so zapisali na ministrstvu. Sredstva bo tako prejelo šest občin iz severovzhodne Slovenije in Črnomelj z juga Slovenije. Pogorelc je ocenil, da je razpis pripravil nekdo, ki razmer na jugu Slovenije očitno ne ­pozna.

Ob tem gre spomniti še na to, da je Urad vlade za narodnosti 24. marca na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti – rok za pripombe je 22. april. Osnovni cilj novele naj bi bila odprava glavne pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki je bil sprejet leta 2007 in od takrat ni bil spremenjen ali dopolnjen. Predlog predvideva uvedbo novega instituta občinskega koordinatorja »za izboljšanje položaja romske skupnosti kot nove povezave med lokalnimi skupnostmi in državno ravnjo.« Te bi uvedli v občinah z evidentiranimi romskimi naselji – kar pomeni v 25 občinah. Občinski koordinatorji bi bili financirani iz državnega proračuna. Po oceni nekaterih poznavalcev področja naj bi šlo torej predvsem za zagotavljanje novih delovnih mest. Z novelo se predlagata tudi spremenjena sestava sveta romske skupnosti in ureditev njegovega statusa, sedež sveta pa naj bi se preselil iz Murske sobote v Ljubljano. Z novelo bi določili še pravno podlago za sofinanciranje društev, zvez društev romske skupnosti, njihovih medijev ter drugih programov in projektov izobraževalne, kulturne, socialne, bivanjske, zdravstvene, informativne, založniške in druge dejavnosti.

Medtem pa še vedno ni na vidiku nobene rešitve, ki bi posegla v jedro romske problematike. Spomnimo, leta 2023 so župani 11 občin iz Jugovzhodne Slovenije vložili zakonodajno pobudo za reševanje romske problematike. Šlo je za predloge novel štirih zakonov: Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o voznikih. Predlogi v državnem zboru niso bili sprejeti, je pa vlada napovedala, da bodo pripravili svoje rešitve. zgodilo se ni nič, tako so v stranki NSi februarja letos že drugič vložili paket zakonov – v prvo jih je koalicija zavrnila. »Ni prostora za nasilje in to je treba konkretno z zakoni pokazati, da je davkoplačevalski denar, ki ga plačujemo vsi, ki vsak dan hodimo delat, namenjen razvoju otrok in družin, ne kriminalu,« je poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič, ki je jasna glede tega, da bi morali biti pred zakonom vsi enaki. Tudi ob zadnjem primeru mladostniškega nasilja na Ptuju je postalo še toliko bolj očitno, da bi za svoja dejanja morali odgovarjati tudi mladoletniki. Poleg tega Romi glob večinoma sploh ne prejemajo, saj so socialni transferji nedotakljivi oziroma se od njih kazni ne trgajo. Delo pa se bo, kot kaže, v prihodnosti še manj izplačalo – v okviru novele zakona o urejanju trga dela naj bi bil predlagan dvig najnižjega denarnega nadomestila na 60 odstotkov bruto minimalne plače in dvig najvišjega zneska na raven bruto minimalne plače. Najnižje nadomestilo bi tako lahko naraslo na 767 evrov.